November je prvi čas, da pripravimo zemljo na naslednjo sezono, presajamo lahko sadno drevje in ga zaščitimo pred mrazom, zaščititi pa je potrebno tudi zelišča in vrtnine, ki še kar vztrajajo na našem vrtičku. Tik pred zimo si zeliščarji v naravi lahko naberemo korenine badrinca in omana ter zel možine. Letos je kostanj že po večini odpadel z dreves, a če ste ga prihranili za hladne mesece, bo izvrsten vir baz, saj nase veže kisline in si ga privoščite brez slabe vesti. Tudi listi pravega kostanja se uporabljajo za rahljanje sluzi pri različnih boleznih dihalnih poti.

Zelišča prestavimo na toplo nekje v mesecu novembru

Zunaj v vrtu lahko pustimo žajbelj in timijan, drobnjak, rožmarin in pelin pa raje prestavimo v notranje prostore in jih tako zaščitimo pred mrazom. Drobnjak lahko gojimo tako na vrtni gredi, kot tudi v malih lončkih, cvetličnih koritih in drugih posodah na sončnem balkonu. V večjih lončkih, na polnem soncu in v odcedni vrtni prsti bo dobro uspeval žajbelj in sivka. Ta zelišča in dišavnice so skromna in z vodo zelo dobro gospodarijo, zato v naravi razvijejo korenine v globino in širino, da bi si poiskale dovolj vode in hrane. V velikih loncih z bogato vrtno prstjo in z dovolj vode in sonca, lahko tudi le dopoldanskega, ki ni tako žgoče kot popoldansko, bodo dobro uspevali luštrek, kislica, divji hmelj, melisa, komarček in meta.

Če je zemlja še nepomrznjena, izjemoma sejemo v začetku meseca novembra tiste vrtnine, katere seme dolgo časa kali in katere pridelek želimo imeti v naslednji pomladi bolj zgodaj

To so novozelandska špinača, peteršilj, korenje, črni in beli koren, pastinak in tudi čebula. Najbolje, da sejemo v vrstah, da lahko med njimi spomladi zemljo rahljamo, brez da posevek uničujemo. Vrste zaznamujemo s paličicami, ki jih potisnemo globoko v zemljo, da kljub zmrzovanju in tajanju ne popadajo. Med vrstami potrosimo droben gnoj, da setev ogreva in varuje pred mrazom
Ostalo zelenjavo, ki jo imamo na prostem (solato, motovilec, špinačo in blitvo), prekrijemo z zimsko agrokopreno.

Na gredicah pustimo tudi ohrovt. Brstični ohrovt moramo na zelo izpostavljenih legah zavarovati pred mrazom. Novembra je slana že pogosta jutranja obiskovalka. Sicer bo uničila še zadnje cvetoče rastline, po drugi strani pa ima tudi nekaj dobrih učinkov – na primer na kodrasti in brstični ohrovt, ki bosta po zmrzali dobila boljši okus. V tem mesecu na zelenjavnih gredicah poberemo vrtnine, izpulimo korenje, peso in zeleno, poberemo por in zelje.

ŠE VEČ PA V NOVEMBRSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! SKLENITE NAROČNINO ŠE DANES: 080 47 48!