Čeprav so se težave ljudi s preobčutljivostjo na določene stvari, pa naj je šlo za hrano, zdravila ali rastline, pojavljale že od nekdaj, se je pojem alergija pojavil šele pred dobrimi 112 leti, ko sta avstrijska pediatra Clemens von Pirquet in Béla Schick na dunajski kliniki opazovala, kako lahko imunski sistem napačno reagira oziroma odigra celo škodljivo vlogo pri dajanju zdravila za reševanje nekega zdravstvenega problema. V bistvu je šlo za cepivo proti črnim kozam, imunski sistem pa nanj ni deloval kot bi moral, temveč ga je zavračal kot da je sovražni tujek. Ime alergija, ki sta ga pediatra kot prva uvedla pa je bilo sestavljeno iz grških besed in je pomenilo drugo delo. V začetku so zato vse oblike preobčutljivosti telesa razvrščali v isto kategorijo alergij, saj so bili prepričani, da je vzrok zanje samo v spremembi delovanja aktivnega imunskega sistema. Z raziskovanjem in proučevanjem tega pa so kasneje ugotovili, da je v bistvu v to vpletenih več različnih mehanizmov bolezni, vsem pa je skupno to, da imunski sistem nanje nenormalno reagira. Pred dobrega pol stoletja pa sta znanstvenika, imunologa Philip George Houthem Gell in Robin Coombs, predlagala nov sistem razvrščanja, po katerem so bile predvidene štiri vrste preobčutljivostnih reakcij, znane tudi kot nenavadni razred od I do IV. S takšno novo označitvijo pa je bil izraz alergija v bistvu rezerviran oziroma namenjen samo za prvi tip oziroma razred preobčutljivosti.