Bezga ne nabiramo ob prometnih cestah

Bezeg je zelo razširjen po vsej Sloveniji. Obožuje globoka humozna tla z veliko dušika in vlažna do zmerno vlažna rastišča. Najpogosteje ga bomo videli ob gozdnih robovih in jasah ter na posekah, saj za svoj razvoj potrebuje sončne ali vsaj polsenčne predele. Marsikdo ga zaradi njegove vsestranske uporabnosti in lepote goji na svojem vrtu. Velikokrat pa se zgodi, da ga na vrt nehote prinese kakšna ptica.

Kdaj in kje ga nabiramo

Najprej je potrebno najti primer kraj za nabiranje. Področja v bližini prometnejših cest in ostalih virov onesnaževanja niso primerna. Zvest prijatelj in sosed bezga je kopriva, zato moramo biti, ko nabiramo bezeg, pripravljeni tudi nanjo. Uporabna je celotna rastlina. Sezona nabiranja bezga se prične v aprilu in maju, ko pričnemo z nabiranjem mladih poganjkov ter listov. Skozi celoten čas lahko z rastline lupimo lubje, ki je prav tako vsestransko uporabno.

V juniju pridejo na vrsto cvetovi, ki veljajo za znanilce poletja. Nabiramo le tiste, ki so najbolj odprti in najmočneje dišijo. Preostale je nesmiselno pobirati, saj koristne učinkovine v njih še niso zadostno razvite. Zato jih pustimo nedotaknjene in se po njih vrnimo čez nekaj časa ali pa jih prepustimo drugim nabiralcem. Bezgove jagode so za nabiranje pripravljene v septembru, ko dozorijo. Vendar jih ne smemo uživati surovih, saj vsebujejo glikozid sambunigrin, ki povzroča drisko, slabost in bruhanje. Strup pri toplotni obdelavi razpade, kar pomeni, da jih prekuhane lahko uživamo brez omejitev.

Pred sušenjem je s cvetov potrebno odstraniti stebelne in odcvetele dele ter nezrele cvetove. Pozorni moramo biti tudi na drobne črne uši, ki prebivajo v njih. Cvetove je potrebno sušiti na svežem zraku, vendar moramo biti pazljivi, da niso neposredno izpostavljeni soncu, saj lahko potemnijo. Po opravljenem sušenju je cvetje potrebno shraniti v papirnato ali platneno vrečko in nikakor ne v plastično.

Tonik za občutljivo kožo

Click to add your own text here