Navadni repinec sodi med rastline, ki smo jih verjetno že vsi kdaj srečali, četudi o njegovih zdravilnih lastnostih nismo nič vedeli. Navadni repinec namreč raste povsod, ob potokih in pašnikih, gozdovih in živih mejah, ob poteh, nasipih, na grobljah in vaških ledinah, še najraje pa v bližini ljudskih prebivališč.

Navadni repinec je v celoti zdravilen, posebno, če ga uporabljamo svežega. Največ zdravilnih učinkovin je v koreninah dvoletne rastline, torej tiste, ki že ima visoko steblo. Korenine nabiramo aprila in v začetku maja ter septembra, oktobra in novembra, lahko pa tudi pozimi. Pri izkopavanju moramo biti zelo previdni, saj je lahko korenina dolga tudi več kot 80 cm. Korenine dobro očistimo, če so debele, jih po dolgem razrežemo in dolgo sušimo na soncu. Vendar tudi posušena korenina po petih mesecih izgubi večino svojih zdravilnih učinkovin. Zdravilne učinkovine vsebujejo tudi listi, ki jih je najbolje uporabiti sveže, pa tudi semena. Ta so črne barve in po okusu grenka ter pekoča. Semena izluščimo iz cvetnih glavic jeseni, ko so že povsem ovenela in posušena.

Nekaj zdravilnih učinkov:

Navadni repinec je naravni imunostimulant.

Blaži vnetja in deluje antiseptično ter pomaga pri zdravljenju notranjih vnetjih.

Navadni repinec čisti kri.

Pomaga pri bolnih jetrih in pospešuje izločanje žolča.

Uspešno pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Razstruplja in čisti telo ter pomaga pri izločanju odpadkov iz telesa, žene na vodo in pospešuje potenje.

 

Čaj za sladkorne bolnike

Dva ščepca narezane in posušene korenine repinca namakamo čez noč v skodelici mrzle vode. Zjutraj izvleček odcedimo v skodelico, usedlino pa ponovno poparimo z enako količino vrele vode. Ko se ohladi, zlijemo skupaj obe tekočini (namok in prevretek) in to po požirkih pijemo čez dan.

Sladkorni bolniki pa naj uživajo kot prikuho tudi korenino navadnega repinca.

 

 

Več o tej zdravilni rastlini in pripravkih iz nje pa v 75. številki revije Narava zdravi.