Čas je za urejanje žive meje

Živa  meja že dolgo ni več enolična, naravna ograja, ampak je fizična ovira, ki je lahko zelo privlačna dekoracija vašega vrta. Številna drevesa in grmovnice so primerne za živo mejo, vendar je izbira ustrezne rastline pogojena z namenom in rastiščem žive meje na vrtu. Za zasaditev lahko uporabljamo rastline, ki jih pustimo rasti v njihovi naravni obliki, kar je posebej primerno za cvetoče žive meje, ki jih obrezujemo le toliko, da vzpodbujamo cvetenje. Listopadne žive meje so zelene le poleti, uporabljamo pa jih predvsem tam, kjer se bojimo, da bi pozimi prišlo do prevelike zasneženosti. Zimzelene žive meje pa, tako kot pove že ime, ostanejo zelene vse leto, kar daje vrtu strukturo tudi v zimskem času, hkrati pa celo leto skrbijo za omejitev nezaželenih pogledov.

Sajenje rastlin za živo mejo

Za sajenje žive meje je najboljše, da izkopljemo sadilni jarek in ne posamezne sadilne jame. Razmik med rastlinami je odvisen od velikosti rastline in namena žive meje. Pri majhnih živih mejah rastline zasadimo od 15 do 20 centimetrov narazen, pri večjih rastlinah pa pustimo med rastlinami od 20 do 75 centimetrov razmika. Iglavce, ki jih sadimo v visoke žive meje in potrebujejo le malo obrezovanja, posadimo 2 metra narazen. Pri naravnih in cvetočih živih mejah rastline posadimo drugo od druge dlje kot v primeru strižene žive meje.

Katere rastline so najprimernejše za živo mejo, katere sodijo skupaj in katere se ne marajo, preverite v novi, marčevski številki revije Narava zdravi.