Čudežni kaki

Kaki je eden najbolj značilnih oranžnih jesenskih sadežev, zelo zdrav in slastno sladek. Ne povsem dozorel pa »ujeda«, kot radi rečemo, oziroma greni na svojevrsten način. Toda to ni težava, le nekoliko moramo potrpeti. Kaki položimo na papir in pustimo, da ga sonce v nekaj dneh »razvadi« do polne, medene zrelosti.

S kakiji razmeroma zelo hitro vnesemo energijo v telo, saj vsebujejo 20 % glukoze. Izredno bogati so z zaščitnimi karotenoidi, predvsem s provitaminom A v obliki betakarotena. Že nekaj kakijev je v normalnih razmerah dovolj za pokritje dnevnih potreb po vitaminu A, vendar le, če je v naši prehrani tudi dovolj živil, ki vsebujejo cink (leča, morska hrana, buče …). Kakiji vsebujejo še vrsto drugih vitaminov, zlasti vitamine C, B1, B2 in B6. Po nekaterih raziskavah naj bi imeli kakiji kar 30-krat več vitamina A in petkrat več vitamina C kot jabolka in le za tretjino manj kot citrusi.

Med minerali je v kakijih veliko kalija, magnezija in fluora, nekaj manj bakra, kalcija, fosforja, železa, joda, kroma in selena. Kar okrog 35 odstotkov vsebnosti so vlaknine. To ob rednem uživanju ugodno vpliva na prebavo, saj odganja črevesne zajedavce in čisti ledvice.

Kakiji so torej v turobnem jesenskem času zelo primerno sadje za obrambo pred depresijo in krepitev imunskega sistema ter prava pomoč pri zdravljenju prehladnih obolenj oziroma bronhitisov, saj vitamin A zdravi sluznico in krajša trajanje bolezni.