Dojenje nima negativnih učinkov na zdravje otroških zobkov

Najnovejše znanstvene raziskave ugotavljajo, da dojenje po prvem letu in tudi nočno dojenje nimata negativnega vpliva na zdravje zob.

Mnogi otroški zobozdravniki so kljub temu zelo nenaklonjeni dojenju po prvem letu, predvsem nočnemu dojenju. Njihov glavni pomislek je ta, da materino mleko vsebuje sladkor, za sladkor pa vedo, da povzroča zobno gnilobo. Če se otrok ponoči doji in si po dojenju ne umije zob ali pa jih vsaj spere z vodo, pravijo, da sladkor ostane v ustni votlini in škoduje zobem. Nekoč mi je mlada mamica povedala celo, da ji je zobozdravnica dejala, da je nočno dojenje isto, kot da bi otrok spal s koščkom čokolade v ustih. Trditve teh zobozdravnikov so napačne iz več razlogov.

Materino mleko vsebuje približno 7 gramov sladkorja na 100 gramov mleka, povprečna čokolada pa 48 gramov na 100 gramov izdelka. Čokolada vsebuje tudi procesiran beli sladkor, kar je povsem neprimerljivo z naravnimi, neprocesiranimi in zdravimi sladkorji v materinem mleku. Kot preventivo proti zobni gnilobi je torej zelo smiselno omejiti vnos sladkarij, sladkih pijač in drugih priboljškov, dojenja pa ni treba omejevati.

Celo v sadju, ki je sicer naravni in zdrav vir sladkorja, je na 100 gramov izdelka sladkorja več kot v materinem mleku: 14 gramov v granatnem jabolku, 12 gramov v bananah, 10 gramov v jabolkih, prav tako 10 gramov v hruškah, 9 gramov v pomarančah in tako naprej. Celo nekatere vrste zelenjave so enako sladke kot materino mleko: rdeča pesa, sladki krompir in grah vsebujejo 7 gramov sladkorja na 100 gramov izdelka. Kako je torej mogoče, da sadje in zelenjavo razumemo kot zdravo prehrano malčka, materino mleko pa kot presladko? In četudi je za zdravje ustne votline neprimerno, da si otrok po večerji, sicer sestavljeni iz sadja in zelenjave, ne umije zob, sta tako preostala sestava materinega mleka kot tudi sama fiziologija dojenja takšna, da z dojenjem ne moremo škodovati otrokovemu zdravju.

Povzeto po knjigi

Aleksandra Klopčič: Dojenje po prvem letu

Vodnik, ki prisluhne otrokovemu in maminemu ritmu odstavljanja

Več o dojenju in zdravju zob si lahko preberete v februarski številki revije Narava zdravi.

Februarska številka