Intervju – Ana Ličina: »Več kot vemo o eteričnih oljih, bolj smo do njih spoštljivi.«

Ana Ličina, po osnovni izobrazbi diplomirana kulturologinja, izhaja iz zdravniške družine in kot sama pove, je zaradi tega kot otrok pojedla zelo veliko zdravil. Ko ji pri njenih zdravstvenih težavah niso več pomagala, je začela iskati naravne rešitve. In jih za svojo zdravstveno težavo tudi našla. Med študijem je tako začela tudi delati v eni prvih slovenskih trgovin z zdravo prehrano, naravno kozmetiko in eteričnimi olji. Tam je prvič zaznala vonj eterično olje rožnega lesa, za katerega pravi, da je bil kot klic v raziskovanje aromaterapije. Prepričalo jo je predvsem to, da lahko eterična olja uporabljamo tako za masažo, kot v glinenih oblogah, za kozmetiko, odišavljanje prostorov, inhalacije in za zdravljenje kože. Naslednji korak je bil ustanovitev Šole aromaterapije, ki vse, ki si želijo takšnega znanja izobražuje o aromaterapiji, parfumeristiki, naravni kozmetiki in vsem, kar je povezano z dišečimi rastlinami. Sama pravi, da bolj kot spoznava eterična olja, bolj spoštljivo jih uporablja, zato si tudi želi, da bi jih bolje spoznalo čim več ljudi.

Kakšni so bili vaši začetki?

»Ko sem prvič povonjala eterično olje, nisem vedela ničesar o tem, a me je nekako prebudilo in me začelo zanimati. Takrat se z zeliščarstvom še nisem ukvarjala in tudi nisem imela pojma, kaj ti vonji so. Sem pa potem začela počasi raziskovati, najprej čisto laično in ljubiteljsko, v bistvu sem bolj zbirala te dišeče stekleničke, ker me je zanimal njihov vonj. Pred dobrim desetletjem sem nekako začutila ta klic, da bi se temu povsem posvetila. Začela sem se izobraževati na področju aromaterapije, tako doma kot po svetu, pridobila ustrezne certifikate s področja aromaterapije in pred petimi leti se je rodila Šola aromaterapije. Gre za nepridobitni zavod, kjer poučujemo o pripravi in uporabi aromaterapevtskih pripravkov. Pri nas ničesar ne prodajamo, samo izobražujemo ljudi. Najprej smo začeli s poučevanjem o tem, kako eterična olja uporabljati v kozmetiki. Kako si izdelati kremice, mila in podobne izdelke, ko pa smo videli, da to ljudi zanima tudi širše, smo začeli vključevati tudi druga področja. Tako imamo že zelo močno razvito področje parfumeristike, kjer sodelujemo tudi z mentorji iz drugih držav, predvsem s sosednje Hrvaške. Organiziramo izobraževanja o parfumih, o izdelavi parfumov in o pridobivanju materialov zanje. Ta veja je postala zelo pomembna, saj se slušatelji pri nas lahko naučijo, kako destilirati rastline na res zelo visokem nivoju. Junija bomo na primer pripeljali učitelja iz Italije, ki je v svetovnem merilu ena največjih referenc na tem področju.«

Se takšnih izobraževanj udeležujejo le začetniki?

»V bistvu ne. Lani smo bili zelo presenečeni, ko smo organizirali izobraževanje na Krasu in so se ga udeležili tudi destilerji iz Hrvaške, Hercegovine in Italije, ki že imajo ogromne destilarne. Želeli so se učiti, kako še izboljšati način destiliranja, zakaj, če hočeš dobiti dober material, moraš veliko vedeti o tem, to pa je obrt, to je tehnologija. Drugače se lahko zgodi tako, kot nam je pripovedoval naš učitelj Marco Valussi, ko je v Palestini učil destiliranja skupino žensk. Te so imele njivo sivke in kotel. Imele so torej lepe rastline in dober kotel, ampak ker niso znale destilirati, so porabile velike količine rastlin, iz njih pa niso dobile nič eteričnega olja. On pa jim je nato pokazal, kako se da z enakimi sredstvi pridobiti ogromno eteričnega olja. Bile so zelo presenečene. Namreč, če že požanjemo rastline, je prav, da pridelka ne zavržemo, temveč da znamo iz njega pridobiti dobro eterično olje.«

Kaj sploh je aromaterapija?

»Je veda, katere srce so eterična olja iz dišečih zdravilnih rastlin, ampak to je najbolj ozka definicija. Aromaterapija se zelo hitro preplete z naravno kozmetiko pa z uporabo hidrolatov, zeliščarstvom, fitoterapijo, parfumeristiko … V bistvu je aromaterapevt tisti, ki zna uporabljati eterična olja.«

Kakšna je razlika med hidrolati in eteričnimi olji?

»Eterična olja lahko pridobimo na dva načina, eno je destilacija v kotlih, ki je nekoliko podoben žganjekuhi, drug način je hladno stiskanje, ampak to pride v poštev samo pri lupinah citrusov. Večinoma pri destilaciji dobimo dva produkta, majhno količino eteričnega olja in veliko količino hidrolata. Proces destilacije potegne s paro iz dišečih rastlin dišeče hlapne snovi, ki so ujete v rastlini in jih ni veliko. Ko se to ohladi, dobimo hidrolat in eterično olje. Eterično olje so torej 100% dišeče snovi, ki niso vodotopne, tiste ki pa so vodotopne, teh je manj kot 0,1%, pa so v hidrolatu. Če damo te materiale na analizo (plinska kromatografija in masna spektrometrija), nam ta lahko pokaže celotno sliko, kjer vidimo katere molekule so v njem. Vsi, ki prodajajo eterična olja, bi morali narediti takšne analize. Pri tem se namreč natančno vidi, kaj je v eteričnem olju in kaj je v hidrolatu. Eni in drugi lahko imajo na naše telo podobno delovanje, lahko pa tudi ne. Včasih so hidrolate celo metali stran.«

Na kakšen način lahko eterična olja uporabljamo?

»Sami se veliko ukvarjamo s kvaliteto materialov, ker je pomembno, da imamo dobra eterična olja in da jih znamo pravilno uporabljati. Načini aplikacije so zelo raznoliki. V grobem jih ločimo na dermalni nanos, nekaj kar dajemo na kožo in vgrajujemo v pripravke, se pravi da eterična olja praktično vedno mešamo s kakšnim drugim oljem, s kakšno maščobo. Drug način je vdihovanje ali razprševanje v zrak, difuzija, tretji način pa je klinična aromaterapija. Te pa v Sloveniji še ni, saj jo lahko izvajajo samo tisti z zdravstveno izobrazbo. V Franciji denimo je klinična aromaterapija že zelo razvita. Strokovnjaki predpisujejo uporabo eteričnih olj tudi interno, to pomeni da se jih uživa oralno in preko preparatov z eteričnimi olji, ki se vstavljajo v nožnico in v anus. To je sicer višja znanost, ampak je lahko zelo učinkovito. Na ta način lahko zdravijo tudi MRSO in razne res težke bolezne, pri katerih so bakterije že postale rezistentne na antibiotike, na eterična olja pa ne. To področje se trenutno močno razvija. Lansko leto sem bila na aromaterapevtski konferenci v Franciji in tam je to že zelo resna veda, medtem ko v Slovenij še nima nekega statusa. Na tej konferenci so večinoma predavali farmacevti in zdravniki, ki so govorili o tem, kako uporabljajo aromaterapevtske pripravke za resne težave, za kožna in razna vnetja.«

Glede na to, da ste iz zdravniške družine, kako so vaši bližnji gledali na ta vaš novi poklic?

»Sprva so me gledali z začudenjem, potem pa skozi leta, ko smo se o tem veliko pogovarjali, so to tudi oni sprejeli in začeli razumeti. Moram pa nekaj pojasniti. Moja starša sta še iz tiste povojne generacije, ko je bilo zelo težko priti do zdravil in sta res čutila kot čisti privilegij to, da lahko ljudje dobijo zdravila. In takrat se niso toliko ukvarjali s tem, da imajo zdravila določene stranske učinke. Zelo se strinjam z mnenjem dr. Sama Krefta iz Fakultete za farmacijo, ki je imel v naši šoli že kar nekaj predavanj, da je rešitev odvisna od situacije, od primera. Mogoče je v enem primeru najbolj pametno, da piješ čaje ali nekaj iz zdravilnih rastlin, v drugem pa je bolj pametno, da uživaš standardiziran farmacevtski pripravek. Mislim da noben fanatizem v nobeno smer ni zdrav. Zame je to res zelo zanimivo izhodišče. In tudi sama pri sebi gledam na to, kar počnem, da v bistvu nadaljujem družinsko tradicijo, ampak mogoče na malo drugačen način. Recimo, tudi pri mojih dveh sinovih smo zdravstvene težave večinoma zdravili s pomočjo dišečih zdravilnih rastlin. Mlajši sin je imel veliko težav z dihali, z vnetimi ušesi … Skozi te njegove težave smo se veliko naučili, tudi neke tehnike iz ayurvede smo uporabili zato, da smo lahko brez uporabe antibiotikov te zadeve sanirali.«

Kako ste si pomagali pri vnetju ušes?

»Med drugim smo si pomagali s pripravkom, ki smo ga naredili tako, da se v 5 ml šentjanževega olja doda 2 kapljici eteričnega olja čajevca. To je treba dobro premešati in nastane nežen pripravek. Nekaj kapljic te mešanice smo dali na vatko in v uho, nato pa smo isto mešanico namazali še okrog ušesa. Na uho pa se lahko da še termofor.

Ni mi všeč, da so ljudje premalo informirani, ko se začno ukvarjati z aromaterapijo in vzamejo to kot nekaj, kar je naravno in lahko delajo z olji kar sem jim zljubi. Potem pa delajo tudi neumnosti. Sem slišala za primere, ko so nerazredčeno eterično olje bazilike kapljali v ušesa, kar je katastrofa. Zato ker je uho zelo nežno in moraš vedeti kaj počneš, kaj daš vanj. Kar pa je prav tako zelo pomembno, še posebej pri otroku, ki je nagnjen k vnetim ušesom, da ima prehoden nos. Mi smo našega sina že pri štirih letih naučili delati Jala Neti Kryjo, to je jogijsko izpiranje nosnic s slano vodo. Vsak večer si je potrpežljivo 10 minut vlival vodo v eno nosnico in drugo, zato da je imel prehoden nos. In s takšnimi tehnikami si dejansko lahko veliko pomagaš. Res pa je, da smo se morali kar pošteno potruditi za to. Verjamem, da se marsikomu zdi lažje vzeti antibiotik, kot pa da bi se lotil takšne oblike samozdravljenja.«

So še kakšne napake pri uporabi eteričnih olj?

»Ena od najbolj pogostih napak, na katero v šoli aromaterapije ves čas opozarjamo je, kar recimo zdaj velja kot neka moda v Sloveniji, da se eterično olje origana daje v vodo in da se to pije, kar pa je čisto nepravilen način uporabe tega olja. Eterično olje origana ima zelo močan protimikroben učinek, enako kot eterična olja timijana, šetraja, klinčkov in še nekaterih, kar je tudi z raziskavami dokazano. Ampak eterično olje je treba uporabiti tako, da si z njim pomagaš in ne škodiš. S pitjem eteričnega olja origana pomešanega z vodo pa si v bistvu škodiš. Če takšno eterično olje popiješ pomešanega v vodi, si lahko s tem poškoduješ sluznico požiralnika. Pravilen način uživanja so ponudili različni proizvajalci aromaterapevtskih pripravkov v Franciji. Vzeli so ta isti origano, ampak standardizirano dozo kvalitetnega eteričnega olja, ga dali v maščobno olje in ga zapakirali v kapsulo. To je pravilen in super način uživanja in je naravni antibiotik širokega spektra. Veš, da imaš kvalitetno eterično olje in pravilno doziranje, s katerim ne poškoduješ sluznice, ampak se aktivira v tankem črevesju. Res je pomembno, da so ljudje natančni, da vedo kaj delajo. Najbolj pogosta napaka je torej, da se eterično olje daje v vodo, zakaj, eterična olja niso topna v vodi. Že pri sami destilaciji plava olje na hidrolatu ali pa je pod njim. Zaradi tega se eterična olja vedno dajejo v neke nevtralne maščobe, kajti v njih se lepo raztopijo in jih naše telo lažje asimilira.

Za grgranje recimo je bolj primeren hidrolat, ker vsebuje zdravilne snovi, ki so vodotopne. Tudi če si želiš narediti dišečo kopel z eteričnim oljem, ga je treba vmešati v smetano, v med, mleko ali neko drugo olje in ga v takšni mešanici dodati v vodo. V nobenem primeru se eteričnega olja, če je v stiku s telesom, ne kaplja direktno v vodo. Edini primer, da ga damo v vodo je, ko hočemo odišaviti prostor in ga damo v vodo v izparilniku ali difuzorju. V vseh drugih primerih se daje eterično olje v neko bazo in to je pri njegovi uporabi zelo pomembno. Zaradi tega, ker drugače lahko eterična olja dražijo telo.

In več kot vemo o tem, kako olja delujejo, bolj uporabni postajajo hidrolati. V vseh tistih situacijah, kjer so eterična olja mogoče premočna, lahko uporabimo hidrolate. Recimo pri grgranju ob bolečem grlu lahko uporabimo žajbljev, timijanov ali šetrajev hidrolat in za to ne uporabimo eteričnega olja. Hidrolat je dosti bolj varen za uporabo, ni ga potrebno redčiti in lahko ga uporabljajo vsi. Lahko ga pijemo, dodajamo v hrano. To je res velika razlika. Zato bi po moje moral vsakdo, ki se želi ukvarjati z eteričnimi olji, najprej prisostvovati procesu destilacije. Ko to spoznaš, začneš gledati popolnoma drugače na pridelavo eteričnih olj in njihovo uporabo. Ko vidiš tisto veliko količino rastlin in na koncu samo nekaj kapljic ali celo nič eteričnega olja, ti šele postane jasno, zakaj so ta olja tako draga in zakaj je treba biti pri njihovi uporabi tako previden.«

Po čem ločimo kvalitetna eterična olja od nekvalitetnih?

»Predavatelj iz Italije, Marco Valussi, nam je povedal, da je v bistvu samo 10 % vseh eteričnih olj res visoke kvalitete. Treba je biti pozoren že na samo embalažo. Na vsaki steklenički eteričnega olja mora biti napisano tudi latinsko ime rastline, to je najbolj pomembno, potem način pridobivanja, dežela porekla in iz katerega dela rastline je bilo pridobljeno. Pa še kaj. Lahko se vam sicer zgodi, da boste recimo šli na Hrvaško in na neki stojnici dobili super eterično olje rožmarina, smilja ali sivke, kjer vseh teh podatkov ne bo na steklenički, ker tisti kmet niti nima denarja, da bi dajal olje na analizo. A bo kljub temu visoko kvalitetno. Ampak to je lahko zgolj slučaj. Zatorej se vsaj na začetku, ko začnemo spoznavati oziroma kupovati eterična olja in preden znamo sami prepoznati dobre materiale, držimo teh smernic. Pomembno je namreč, da imamo dobro eterično olje. Raje imejmo manj kvalitetnih kot pa veliko nepreverjenih. Mi vedno svetujemo ljudem, da naj jih za začetek uporabljajo samo za odišavljanje prostora in to kakšne citruse. Da začneš s hidrolati in citrusi. Ker so cistrusi poceni in zelo varni. V bistvu začneš z odišavljanjem prostorov in ko že več veš, si mogoče lahko narediš kakšno kopel ali inhalacijo in tako počasi naprej. Zato sem prej omenila oralno uživanje origana. To so ljudje, ki preskočijo vse stopnje in gredo kar direktno na tisto najbolj učinkovito in najbolj nevarno.«

Kaj pa eterična olja iglavcev?

»Ta so super za dihala, moramo pa jih imeti v hladilniku, tudi tega veliko ljudi ne ve. V Sloveniji je bila nekoč zelo razvita destilacija iglavcev in to je tudi eno področje, ki bi ga zelo rada raziskala. Tako da, če kdo ve kaj povedati o tem, naj se mi javi, ker bi zelo rada več vedela. Slišala sem recimo, da so tam nekje na Rakitni in v Cerknici majhni fantje med počitnicami denar služili tako, da so nabirali storžke in so potem to destlirali, ampak ne vem kaj dosti o tem, kam se je to prodajalo. Je bilo pa zelo cenjeno. Trenutno v Sloveniji ne destiliramo iglavcev v večjem obsegu. Naši kolegi v Italiji, kamor sem šla pogledati kako destilirajo jelko, imajo etično proizvodnjo, tako da so dogovorjeni z gozdarji in ko ti posekajo drevesa, oni poberejo veje, jih pripeljejo, razsekajo in nato destilirajo storžke in iglice. Je pa pri iglavcih pomembno vedeti, v katerem delu leta se to dela, ker lahko količina in kvaliteta eteričnega olja zelo varira. Eterična olja imajo sicer različen rok uporabe. Citruse in iglavce je treba hraniti v hladilniku, tudi olje čajevca in evkalipta. Pravzaprav, če imajo ljudje majhno količino eteričnih olj, je dobro imeti vsa v hladilniku, saj jim tako podaljšamo rok za še dvakrat.«

Kakšna je življenjska doba eteričnega olja?

»Odvisno od rastline. Pačuli, sandalovina,… lahko imajo tudi 5 do 10 let, kakšen čajevec, če ga boste imeli nekje na soncu pa že pol leta po odprtju ne bo več dober. Takšno olje, ki ni več optimalne kvalitete, lahko draži kožo in ima manj terapevtske vrednosti. Takšno olje prepoznamo že po vonju, ta ni enak in če je na pokrovčku usedlina kot lepljiva zmes, pomeni, da je pokvarjeno. Veliko ljudi ima kakšna olja doma že 10 let. Sama eterična olja, za katera nisem povsem prepričana, da so še dobra in mi jih je žal zavreči, uporabljam za čiščenje. Za to so še posebej dobra tista, ki malo razmastijo, kot so evkalipt, čajevec, bosvelija, citrusi. Sploh citrusi, ki so sicer hitro pokvarljivi. Če niste več prepričani, da je eterično olje še dobro, si iz njega naredite svoje čistilo. Pol kisa pol vode in 20 kapelj eteričnega olja na deciliter mešanice dajte v plastenko z razpršilcem in s tem čistite v stanovanju, tako stekla kot delovne površine.«

So kakšna eterična olja, ki jih ne poznamo dovolj dobro?

»Meni se zdijo iglavci super in se premalo uporabljajo. Veliko ljudi pozna evkalipt in čajevec, čeprav imamo tudi domače verzije s podobnimi lastnostmi kot so lovor, mirta, šetraj, brin… Šetraj ima močno protimikrobno delovanje, je pa pri njegovi uporabi potrebno paziti podobno kot pri timijanu in origanu, to niso eterična olja za začetnike. Dober pokazatelj varne rabe so tista eterična olja, ki jih lahko uporabljajo nosečnice. Teh ni veliko. To so vsi citrusi, prava sivka, vrtnica, neroli, rimska kamilica, sandalovina, petit grain, benzoin, bosvelija. Že poprova meta, s katero nekatere mamice mažejo dojenčke po prsnem košu, je lahko problematična, ker s tem povzročijo dihalno stisko otroka. V našem izobraževalnem zavodu odsvetujemo uporabo eteričnih olj pri otrocih, ki so mlajši od dveh let, saj obstajajo zanje boljši zeliščni pripravki. Zakaj bi posegal po največjem koncentratu, če imaš do tja še zelo dolgo pot. V veliko primerih lahko uporabiš sveže dišavnice, hidrolate, čaje, sirupe, tudi počitek, določene vrste hrane, tehnike in mogoče eterična olja niso najboljša prva izbira. Ampak ljudje so leni in bi takoj želeli instant rešitev. Poprova meta zelo močno blaži bolečino, zato se tudi uporablja recimo pri glavobolu. Pri glavobolu lahko kapljico mete v maščobnem olju nanesemo okoli glave in nas bo nehala boleti. Če imamo glavobole, ki se pojavljajo vsak dan, potem to ne bo prava rešitev, če pa se nam to zgodi enkrat na leto, je olje poprove mete super. Povsod moramo imeti neko zdravo mero.«

Tudi parfumeristika je veda, s katero se v šoli ukvarjate?

»Trenutno imamo v šoli kup projektov, ki so povezani s parfumeristiko. Pred letom in pol smo tudi organizirali prvo mednarodno razstavo parfumov v Sloveniji, bila je v Ljubljani in je bilo razstavljenih 25 100% naravnih parfumov iz Hrvaške, Hercegovine in Slovenije. In 19. maja bomo v Novi Gorici, v okviru Festivala vrtnic, ponovno priredili razstavo.«

Potrebujemo za izdelovanje parfumov posebno znanje?

»Seveda si lahko nekatere izdelate tudi sami, vendar morate vedeti, da tisto eterično olje, ki ga uporabite, ni dražeče za kožo. Tudi če vam cimet ali klinčki dišijo, si iz tega ne morete narediti parfuma, ker je te rastline treba uporabljati v zelo majhnih količinah. Če pa imate recimo zelo dobro eterično olje vrtnice, si lahko naredite svoj parfum tako, da daste v 5 ml stekleničko do 10 kapljic eteričnega olja vrnice, jih pomešate z oljem jojobe in že imate svoj parfum. V parfumih večinoma uporabljamo jojobino olje, ker je brez vonja in je nepokvarljivo. Če bi uporabili za to mandljevo ali oljčno olje, bi parfumu dodala svoj vonj, pa še med pokvarljiva olja sodita. Na splošno pa ločimo alkoholne in oljne osnove za izdelavo parfuma. Pri alkoholnih je 96% alkohol, že pripravljen za ta namen, da se mu ostrina nekoliko zmehča. Pri oljnih pa včasih dodamo še čebelji vosek, da dobimo dišeče trde parfume. Mi uporabljamo eterična olja, absolute in CO2 ekstrakte, med drugim tudi hrastov lišaj, vijolico, kakav, rožni les, osmantus, poper, muškatni orešček, vetiver, baziliko, jasmin, pelargonijo, tudi sivko in bosvelijo.«

Tudi vrtnica je zelo uporabna?

»Ja, vrtnici ne rečejo zastonj, da je kraljica med rožami, ker ima zelo zelo kompleksno sestavo, in tudi ko v parfumih kombiniramo rastline, jih ni veliko, ki bi jih lahko dali v katerokoli kombinacijo pa bi dobro izpadle. Vrtnico in citruse lahko definitivno dodamo kamorkoli. Vrtnica je na primer zelo primerna za ljudi v kakšnih težkih obdobjih, ko imajo težke preizkušnje, izgube, smrti in se počutijo res na dnu. Takrat je zelo dobro, da izberejo nekaj, kar jih navdihne in da bodo lažje šli skozi ta proces, da se poberejo. V klinični aromaterapiji se vrtnica ne uporablja pogosto, v pripravkih za kožo in parfumeristiki pa. Vrtnico lahko destiliramo ali delamo iz nje absolut. To je še en način pridobivanja materialov, kjer poteka ekstrakcija s topili. Razlika je v tem, da pri destilaciji obdelujemo rastline na 100 stopinjah Celzija in se lahko vonj tudi spremeni, ko pa rastline estrahiramo s topili, delamo to na nizki temperaturi, kar pomeni, da ostane vonj bolj podoben rastlini, takšen kot ga mi zavohamo. Pri tem pa ne dobimo hidrolata. Strogo v aromaterapiji absoluti niso zelo zaželjeni, ker lahko vsebujejo tudi ostanke topil, v parfumeristiki pa je to zelo cenjen način, ker iščemo tiste vonje, ki bi čim bolj reprezentirali take kot so v naravi. Meni recimo absolut vrtnice diši lepše kot eterično olje, čeprav je eterično olje v bistvu dražje, ker zanj potrebujemo več rastlin.«

Kakšne so vaše izkušnje in povratne informacije v zvezi z aromaterapijo?

»Zelo učinkovito je pri obvladovanju stresa, nespečnosti, že preprosto s tem, da si kapljico prave sivke zvečer nakapljajo na vzglavnik ali si naredimo kakšno sproščujočo kopel. Potem so zelo dobri rezultati pri dihalnih težavah in pri težavah s kožo. Ti dve področji sta res učinkoviti, medtem ko je za notranja vnetja dermalni nanos običajno premalo, saj v tem primeru samo približno 10% do 20% učinkovin prodre v naše telo. Zato je pri hujših zdravstvenih težavah že potrebna klinična aromaterapija. Se pa sigurno da zelo veliko narediti pri recimo aknasti koži, zmanjšanju gubic, regeneracija kože po poškodbah, opeklinah po sončenju, odrgninah, pikih, težavah z dihali, modifikaciji razpoloženja, krčih, bolečinah v mišicah in podobno.«

Kaj lahko torej uporabljamo za kožo?

»Za kožo niso dobra vsa eterična olja, zato ni dobro izbirati samo po tem, kaj nam diši. Sivka je ena redkih rastlin, ki je tako nežna, da četudi jo boš nanesel na kožo nerazdredčeno, se ne bo nič zgodilo. Zelo je dobra, če se opečete, takrat daste eno kapljico sivke in koža se bo zacelila. Tudi čajevec je zelo uporaben, saj ima protivirusno, protibakterijsko in protiglivično delovanje, tako da je zelo popularen pri težavah z glivicami in zelo učinkovit. Sama uporabljam za nego kože hladno stiskano konopljino olje, ker je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, morajo pa ljudje vedeti, da če ga želijo uporabljati za kozmetiko, je to olje za nočno nego, ne za dnevno. Mi ga v kombinaciji z drugimi olji priporočamo za večerno čiščenje kože, se pravi, da si kožo očistiš z vatko z oljem. Olja se namreč delijo na osnovna in na aktivna. Tista, ki imajo več nasičenih maščobnih kislin ali enkrat nenasičenih, so bolj stabilna olja, kar pomeni, da ne postanejo tako hitro žarka in ne spremenijo svoje sestave, zato jih lahko uporabljamo tudi, ko sije sonce. Primeri tega so sezam, oljka, lešnik, mandelj, jojoba…, manjša skupina olj pa so ta, ki so zelo bogata z omega 3 in omega 6, ki pa so večkrat nenasičene maščobne kisline, in ta olja hitreje postanejo žarka. To so šipek, pšenični kalčki, konoplja, lan, boreč, svetlin, zato ta uporabljamo za nočno nego ali pa jih dodajamo osnovnim oljem samo do 20%.«

Katera olja lahko uporabljamo proti stresu?

»Zadeva, ki je zelo pomembna pa je mogoče nisem dovolj izpostavila je, da eterična olja delujejo na dva načina, eno je farmakološko delovanje, drugo pa delovanje na psiho. Farmakološko delovanje je povezano z neposrednim vplivom eteričnih olj na naše telo in je dokazano z raziskavami v laboratorijih, kjer testirajo reakcijo določenega mikroba na eterično olje. Delovanje na našo psiho pa je v bistvu popolnoma individualno. Naše čutilo za voh je povezano s centrom v možganih, ki tudi vpliva na naša čustva, na motivacijo, na spomine, zato imamo cel kup senzoričnih spominov. Zavonjamo recimo vanilijo in se naenkrat spomnimo dnevne sobe, babičine kuhinje, to so trigerji za spomine. Na področju delovanja na psiho je treba iskati rešitve zelo individualno. Čeprav iz raziskav vemo, da recimo sivka, ki vsebuje kemijsko spojino linalool, deluje sedativno, a to ne pomeni avtomatično, da bo tako delovala na vse ljudi. Če ima nekdo nek neprijeten spomin na sivko, ga bo lahko iritirala. In kadar iščemo psihološke rešitve, je zelo pomembno, da jih iščemo tudi na osnovi tega, kar čutimo, ko nekaj zavonjamo. Ena veja psihoterapije se ukvarja prav s tem. Oni raziskujejo, kaj vam smrdi in nato kopljejo, da pridejo do spominov.«

Se je v zadnjem času kaj spremenilo zavedanje o uporabi aromaterapije?

»Predvsem se je spremenilo to, da se je pred 25 leti, ko sem se sama začela ukvarjati s tem, dobilo pri nas samo nekaj eteričnih olj, zdaj pa imamo na voljo ogromno olj, žal tudi popolnoma nekvalitetnih. Takrat tudi ni bilo nobenih ponudnikov izobraževanj, na Hrvaškem se je šele začelo, v Sloveniji ni bilo še nič, zdaj pa je veliko različnih vrst izobraževanj, tako kvalitetnih kot nekvalitetnih. V Šoli Aromaterapije ne prodajamo eteričnih olj in drugih materialov. Nudimo pa znanje, kajti v znanju je moč. Zelo smo pozorni na to, da navajamo različne vire avtorjev in literature, ker želimo biti verodostojni, zato tudi nočemo poudarjati samo ene znamke eteričnih olj in samo ene knjige, ker to je potem dogma. Danes ljudje hočejo instant rešitve, namesto da bi spremenili življenjski slog, hočejo da vse deluje takoj in zdaj. A do velikih in trajnih sprememb pridemo z informiranostjo in voljo, z malimi koraki in veliko vztrajnosti in potrpežljivosti, tudi do samega sebe.«

Komu priporočate aromaterapijo?

»Tako tistim, ki imajo radi zdravilne rastline in naravo kot tistim, ki so nekako bolj senzorični, in jih že od prej zanima gastronomija, kulinarika. Nekateri ljudje imajo bolj razvito čutilo za voh, kar vidimo tudi na naših delavnicah. Zame je bilo zelo zanimivo, ko sem začela opažati, kako različno vohamo. Če nekdo slabše vidi ali slabše sliši, bo to zelo hitro ugotovil, kako vohamo pa v bistvu ne vemo. In šele po tem, ko imaš skupino 10 ljudi in boš vsem dal isti listič z eno kapljico vonjave, vidiš, kako en močno zazna vonj, drugi pa sploh ne. Se pa da ogromno narediti z vajo. Tudi sama vonjam veliko boljše kot sem pred desetimi leti.

Zelo zanimiv se mi zdi podatek, da je eden od prvih pokazateljev demence izguba oziroma pešanje čutila za voh, zato gre to tudi v obratni smeri. Če želimo nekaj dobrega narediti za to, da ne bomo zboleli za demenco, lahko veliko naredimo z olfaktornimi vajami, se pravi da vohamo stvari. Zdaj ko je pomlad, utrgamo liste in jih poduhamo, ko nekoga objamemo, smo pozorni na to kako diši, ko nekam stopimo, smo pozorni na to, kar smo zavohali, pa je to lahko šola, gozd, travnik, zdravstveni dom, vrtnarija ali knjigarna, samo da imamo to vedno v zavesti.«