Janko Pirc

Za vsako odločitvijo, za vsakim dejanjem stoji neka zgodba in pri Janku Pircu ni bilo nič drugače. Že res, da mu je bila narava že od malega blizu, če mu ne bi bila, se ne bi odločil za srednjo gozdarsko šolo, a si takrat, ko je v okviru prakse spoznaval rastline v naravi, ni mislil, da se bo njegovo življenje kdaj vrtelo okoli konoplje in da mu bo ta rastlina pomagala reševati zdravstvene težave tistih, ki jih je imel najraje. In da si bo zaradi tega nakopal težave oziroma da bo smisel njegovega življenja postala prav industrijska konoplja oziroma da ga bo ta, kot pravi sam, osvobodila. Konoplja osvobaja se namreč imenuje njegova trgovina v Brežicah in po novem tudi v Ljubljani, kjer skupaj s svojimi sodelavci svetuje in pomaga ljudem, ki se znajdejo v stiski povezani z njihovim zdravjem. In morda se tudi zato njegovo podjetje imenuje Zrihtamo vse, na trgovini, ki je tudi svetovalni center pa piše, da delajo po občutku. Ker kot pravi Janko Pirc, bolezen oziroma težave nimajo odpiralnega časa. Pridejo lahko kadar koli in človek takrat ne more čakati. Zato je ob tem odpiralnem času po občutku zapisana tudi telefonska številka, da lahko tisti, ki potrebuje pomoč, to takoj dobi. Tudi takrat, ko ni nikogar v trgovini.

Kako se je pravzaprav začelo to vaše spoznavanje s konopljo in tem, kaj nam lahko da?

»Zgodba se je začelo z boleznijo nekdanje partnerke, kmalu za tem pa je zbolel tudi moj sin. Pri štirih mesecih je bil cepljen proti adenavirusu, pri letu in pol je ob prehladu zadeva izbruhnila. Bil je hospitaliziran, zdravniki pa niso želeli ugotavljati dejanskega stanja oziroma, da bi preverili, če je to povezano s tem adenavirusom. Pri njem je bilo okuženo vse od ust do anusa, dihalni organi, metabolizem … Testirali so ga na rota virus, na mojo zahtevo še na salmonelo, pa niso nič ugotovili. Deset dni je bil v bolnišnici, priklopljen na cevke, njegovo stanje pa se ni nič izboljšalo. V tem času, ko je ležal v bolnišnici, niso naredili nobenih konkretnih preiskav. Pogovori z zdravniki niso bili preveč prijetni, sami mi niso znali nič povedati, sem pa zahteval, da ga ne odpustijo, dokler se ta težava ne reši. Ko ni več izločal tekočega zelenega blata, so ga z 39 stopinj Celzija vročine poslali domov. Ko sem se pritožil, pa so ponaredili celotno njegovo kartoteko in takšna je v bolnišnici še danes. V istem letu, nekaj mesecev za tem, je težko izločal blato in ker je bila slinavka najšibkejši člen v telesu, mu jo je adenovirus napadel in je prišlo do uničenja teh jeder, ki proizvajajo inzulin. Mislim, da je imel dve leti, ko smo bili na nekem družinskem srečanju in sem opazil, da je bil ves čas zaspan in žejen. Naslednji dan ga je mamica peljala k zdravniku, njegova pediatrinja pa ga ni hotela testirati za sladkor, čeprav je moja takratna partnerka vztrajala pri tem. Zdravnica je trdila, da je s sladkorjem vse ok. Na koncu je le popustila in še isti dan so potem klicali iz bolnišnice, da se morata takoj vrniti. Meni, čeprav sem oče, po telefonu niso želeli povedati zakaj. Hoteli so govoriti le z otrokovo materjo in ko so jo dobili, so povedali, da ima fant sladkorno in da so mu izmerili kar 36 enot sladkorja. Potem so ga odpeljali v Ljubljano in tam so ga prvič testirali za adenavirus. Če bi to naredili že v Brežicah, kjer je bil prvič hospitaliziran, bi mu slinavko lahko rešili. Zato sem začel iskal možnosti, kako bi sinu in takratni partnerki pomagal. Znanec mi je omenil, da bi lahko bivši partnerki, ki je imela multiplo sklerozo, na neki način pomagala konoplja. In sem začel iskati naravno kombinacijo tega, kar vsebuje sintetično narejen pripravek. Naravni pripravek sem poskušal kupiti od preprodajalcev, a ga nisem dobil. Zato sem se odločil, da sem posadim rastlino. Ker pa imamo v Sloveniji dobre sosede, so me prijavili in potem se je začela kalvarija. V začetku nisem niti prav vedel, kakšna rastlina je to, kako raste, kakšna je videti v naravi, nič nisem vedel o njej. A sem se učil in jo želel vzgojiti zato, da pomagam domačim. Sinu, ki mi največ pomeni in njegovi mamici. Pa s tem ni bilo nič, saj so mi policisti vse sadike poželi.«

Zaradi gojenja konoplje ste morali tudi pred sodnike.

»Res je. Najprej sem bil obsojen zaradi gojenja konoplje na štiri mesece zapora s pogojno za eno leto. Višje sodišče je potrdilo sodbo prve stopnje, a sem se pritožil na to na vrhovno sodišče. In to je 10 dni za tistim, ko mi je potekla pogojna kazen, izreklo oprostilno sodbo. Opralo me je vsake krivde, tako da sem, kar se tega tiče, oproščen. Iz konoplje, ki so mi jo zasegli policisti, tako nisem mogel narediti ničesar, še vedno pa čakam, da mi to kar so mi odtujili, vrnejo. Pripravke iz konoplje, ki so pomagali sinu in nekdanji partnerki, pa sem potem kupoval na črnem trgu. In to mi je svetoval tudi sodnik, ki mi je izrekel sodbo na prvi stopnji. Da naj še kar naprej kupujem zadevo na črnem trgu. On je v enem momentu mene kot malega človeka označil kot kriminalca, preprodajalce kot take pa je dekriminaliziral. Za nekoga, ki preprodaja je vse ok, nekdo, ki želi to imeti zase, je pa je kriminalec. Tu je gospod sodnik kršil vse od kazenskega zakonika, ustave, mednarodnih deklaracij, konvencij, do sodniškega kodeksa.«

Ne glede na to se konoplji niste odrekli.

»Ne, s konopljo oziroma pripravki, ki sem jih kupoval, sem najprej pomagal zdaj že nekdanji partnerki, ki bi morala biti zaradi multiple skleroze na medrolu, a je temu rekla ne. Konoplja pa ji je pomagala. Kasneje sem s temi pripravki pomagal tudi sinu.«

Je bil s tem povezan tudi slogan Konoplja osvobaja, s konopljo do ravnovesja?

»Ja, saj je v osnovi osvobodila tudi mene in me pripeljala do ravnovesja. V tistem času, ko sem bil res na tleh, ko sem izgubil vse in nisem imel niti za življenje, je prišlo do neke osvoboditve. Drugi del, ki pravi s konopljo do ravnovesja, pa pove, da v bistvu z uživanjem kanabinoidov pripeljemo svoje telo do nekega ravnovesja. V telesu imamo slinavko, ki ustvarja encime za razgradnjo hrane in pri tem se dogaja, da ti encimi v bistvu razkrajajo naše lastne kanabinoide. Teh rastlinskih pa ne. Ko dovajamo neke znane kanabinoide v telo, mu s tem pomagamo, da pride do zaščite teh celic in da si lahko telo toliko opomore, da začne normalno ščititi celice s svojimi lastnimi kanabinoidi in da tako pride telo do nekega ravnovesja. To je v bistvu poanta tega konoplja osvobaja, s konopljo do ravnovesja. Tudi ko pridemo do ravnovesja, ko smo usklajeni sami s seboj, lahko rečemo, da je to del neke svobode. Ker nismo odvisni od zdravil, od tuje pomoči. Na neki način smo torej svobodni.

Ukvarjate se predvsem s svetovanjem. Kaj to pomeni oziroma kako pomagate ljudem?

»Pri svetovanju iščemo vzroke za nastalo težavo. Nikoli ne iščemo posledic, posledice so vidne. Skušamo najti vzrok in na osnovi tega ljudem svetujemo, priporočamo, kaj bi bilo po našem mnenju tisto, kar bi lahko pomagalo, da bi spet prišlo do ravnovesja telesa. Ko najdemo vzrok, se začnemo pogovarjati o rešitvah. Iščemo način, kako bi lahko ta vzrok odpravili. To pa je odvisno tudi od tega, v kolikšni meri so se ljudje pripravljeni odpreti. Koliko so pripravljeni povedati o sebi in svojem življenju. Zgodi se, da še pridejo z nekim zadržkom in takšni ljudje se potem po navadi vračajo. Ob naslednjem obisku rečejo, o pa še to je in še to … Šele ko imamo celotno sliko, lahko pridemo na tisti način pomoči, ki bi ga ta potrebovali In ni nujno, da je to konoplja. Ja pa res, da ima konoplja v sebi veliko snovi, ki pomagajo. Je torej zelo pomembna, ni pa nujno, da je v določenem primeru potrebna oziroma primerna. Potrebno je poznati sinergijo narave. Tudi konopljo kot takšno je namreč treba jemati komplementarno, kot celoto, ne z nekim CBD-jem ali THC-jem. Sam teh besed niti slišati nočem. Nihče pri tem ne upošteva CBG-ja, CBC-ja, oziroma tega, da je v konoplji več kot 140 kanabinoidov. V nekem momentu imajo kislinski kanabinoidi neki pomen, v nekem momentu pa drugi. Odvisno od tega, kaj človek potrebuje. Pomembno pa je tudi to, kako to dovajamo v telo. To lahko namreč poteka na različne načine.«

Torej ni vse v tem, da te pripravke uživamo samo skozi usta.

»Ne. Zavedati se moramo, da je naša koža naš največji organ in da je dovajanje kanabinoidov preko kože na neki način še učinkovitejše kot peroralno uživanje. Pri takšnem uživanju je največji učinek v ustni votlini, v želodcu, na jetrih, pri slinavki, dvanajsterniku, pankreasu. Kar se tiče drugih delov telesa pa niti ne. In zato je tudi izkoristek najmanjši. V veliko pomoč pa so lahko tudi svečke.«

Vsak vaš izdelek ima menda svojo zgodbo.

»Res je. Smola kot takšna je nastala zaradi nekdanje partnerke. Pomagala pa je tudi meni, da sem prebrodil tisto najhujše obdobje, ko sem praktično vse izgubil. To je v bistvu konopljina esenca, konopljin ekstrakt, ki je izdelan po eni najstarejših metod za pridobivanje ekstrakta iz določene rastline, z destilacijo. S pomočjo reagenta se iz suhih listov in cvetov izloči kanabinoide in flavonoide, ki jih potem s pomočjo toplote ločimo od reagenta. Po večdnevnem čiščenju ostane samo čista smola brez vseh drugih primesi. Smola je 100 odstotni koncentrat kanabinoidov in flavonoidov, v njej pa se nahaja več kot 140 kanabinoidov. Je pa res, da se lahko smola od smole razlikuje, saj je ta v največji meri odvisna od vrste konoplje in rastišča. Mi zato vsako leto naredimo analizo in s tem ugotovimo, v kolikšnem odstotku so prisotni nekateri najbolj ključni kanabinoidi. Se pa konopljina smola lahko uporablja kot prehransko dopolnilo kot ena od sestavin pri pripravi mazila ali pa za zunanjo uporabo. Konoplja, ki jo uporabljamo za izdelovanje smole raste na certificiranih ekoloških površinah pri nas, medtem ko sam postopek predelave poteka v tujini.«

Čemu pa je smola v bistvu namenjena, pri čem lahko njena uporaba pomaga?

»Smola ima zelo širok spekter učinkovanja. Najpomembnejše pa je za dvig imunskega sistema v telesu in ohranjanje le tega. Seveda pa lahko konopljino smolo poleg preventive uporabljamo tudi za zdravljenje različnih vrst bolezni, saj dokazano zdravi več kot 600 različnih bolezni. Vsem pa priporočam, da se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom, farmacevtom oziroma strokovnjakom, ki pozna konopljo in njene učinkovine oziroma delovanje le teh. Izkušnje oziroma povratne informacije, ki jih imamo, govorijo o tem, da se je smola odlično obnesla pri zdravljenju vseh avtoimunih bolezni, reševanju težav z bakterijami, virusi in drugimi okužbami, prav tako pri odpravi dermatoloških težav, pri celjenju ran po operativnih posegih pa tudi vseh drugih ran. Ko se koncentrirani kanabinoidi v smoli vežejo na receptorje teh celic, ki potrebujejo pomoč, se namreč pospešeno dviguje energijski novo celic, s tem pa se seveda pospešuje okrevanje in vzpostavitev ravnovesja v telesu. In prav to, da v telesu spet vzpostavimo ravnovesje, je za ozdravitev najpomembnejše.«

Če je konopljina smola med ljudmi dokaj poznana, se o konopljinih trihomih, ki so prav tako vaš izdelek, pravzaprav ne ve kaj dosti.

»Konopljini trihomi so nastali kasneje in sem jih naredil za sina Dona, njemu pa je posvečena tudi ta trgovina z imenom Konoplja osvobaja. Pa tudi odločitev za ta svetovalni način dela je povezana z njim. No, konopljini trihomi oziroma konopljin prah, so v bistvu kristali, ki so pridobljeni s suho frakcijo iz suhih listov in cvetov konoplje za industrijske namene. Sam prah poleg kanabinoidov vsebuje tudi flavonoide in terpene. Tudi uporaba tega praha je izredno široka in se lahko uporablja podobno kot smola, kot prehransko dopolnilo za uravnavanje in dvig imunskega sistema, kot sestavni del za izdelavo svečk za notranjo uporabo ali kot sestavni del mazil. Tudi prah se lahko uporablja preventivno ali kurativno. V primeru kurative se je seveda potrebno posvetovati z ustreznimi strokovnjaki. Moram pa reči, da smo v bistvu edini, ki delamo konopljine trihome, ne samo pri nas temveč tudi širše v Evropi in da so rezultati odlični. Ti kristali v bistvu zaščitijo rastlino kot takšno, oziroma seme, kjer so kanabinoidi. S tem rastlina zaščiti sebe z zunanje strani, mi pa sebe z notranje strani. Podobno kot pri hiši v neurju. Če bodo vrata in okna zaprta, se ne bo zgodilo nič hudega in bo teklo življenje normalno, ne glede na to, kaj se dogaja zunaj, če bodo vrata odprta, se boste jezili na tistega, ki jih ni zaprl. So pa ti trihomi edinstven izdelek, ne samo pri nas temveč tudi širše v svetu. Ustvarili smo stroj za izločenje teh kristalov oziroma trihomov iz rastline in to sem dajal nekaj časa tudi sinu, ki je imel hude težave z očkami. In so se uredile.«

Konopljina zmešanka je še eno zanimivo ime na vaših izdelkih.

»Konopljina zmešanka je bila narejena za nekoga, ki je prišel z atipičnim artritisom, močno luskavico. On je sicer užival tako trihome kot zmešanko in težavo uspešno rešil. Konopljina zmešanka je sestavljena iz trihomov, smole, eteričnega olja konoplje, kokosovega in kakavovega masla. To so osnovne sestavine in vse je namenjeno uživanju. Res pa je, da imamo tri vrste zmešank, ki jim glede na želje in potrebe dodajamo tudi druge sestavine naravnega izbora, ki dvigujejo učinkovitost tega mazila. Najprej smo to poimenoval konopljino mazilo, potem pa je rekla inšpektorica, da to ne more biti mazilo, če je namenjeno tudi peroralnemu uživanju. Da je to v bistvu prehransko dopolnilo in da mu moramo dati neko drugo ime. Potem pa smo rekli, naj bo zmešanka. Zmešanka je namreč lep slovenski izraz in pove, da so v tem zmešane različne stvari. Naš moto je, da kar se lahko uživa, lahko damo tudi na kožo. Sam namreč ne bi nikomur svetoval, da naj da nekaj na kožo, kar ne more oziroma ne sme zaužiti. Mislim, da se premalo zavedamo, da je koža naš največji organ, ki je dnevno najbolj izpostavljen vremenskim vplivom. Naše telo namreč skozi kožo tudi diha, z nanosom zmešanke na kožo pa neposredno ne negujemo in varujemo samo zgornjega dela kože, temveč prihaja nanos direktno v naše telo. S tem pa regeneracijsko deluje tudi na podkožje. Večkrat kot nanesemo zmešanko na kožo, globje prodre v notranjost telesa in s tem vplivamo na vzpostavitev ravnotežja na in pod kožo. Izkušnje pa so pokazale, da zmešanka odlično lajša težave pri oslabljenem imunskem sistemu, razdraženi koži in alergijskih reakcijah, pri luskavici, dermatitisu, bolečinah v križu in sklepih, artritisu, ekcemih, pikih žuželk, mastni koži, aknah in podobnih težavah.«

Kaj pa kapljice in drugi pripravki?

»Te so nastale kot nekakšna kombinacija, namenjene multipli sklerozi in so nekakšna mešanica med smolo in hladno stiskanim konopljinim eteričnim oljem. Dražeji pa so nastali zaradi tega, ker nekdo ni mogel tega zaužiti skozi usta. Trihomi v kapsulah so nastali zaradi neke gospe, ki ni mogla praha zaužiti na drugačen način. Tudi smolo v kapsulah smo pripravili zaradi nekoga, ki drugače teh pripravkov ni mogel zaužiti. Kot sem dejal, nastanek vsakega izdelka je povezan z neko zgodbo, z nekom, ki smo mu želeli pomagati. Vsako telo je namreč individuum in zato ustvari svoj individualni endokanabinoidni sistem. Endokanabinoidni receptorji v našem telesu so namreč kot nekakšna vrata na katera se vežejo kanabinoidi, ki jih proizvaja vsako telo glede na njegove potrebe. Vloga kanabinoidov je v uravnavanju in varovanju naših celic pa tudi v dvigovanju energetskega stanja v celicah pa tudi v tkivu. Kanabinoidi se v bistvu vežejo na maščobo, ki med celicami sprožijo različne spremembe. Ko zbolimo in naše celice oslabijo, ko nam pade imunski sistem, kanabinoidi poskrbijo, da se v celicah oziroma telesu ponovno vzpostavi ravnovesje. Če pa telo samo ne more proizvajati teh kanabinoidov, je v bistvu tu konoplja, ki vsebuje vse tiste kanabinoide, ki jih telo takrat potrebuje. Sicer pa, saj to je znano že tisočletja kot tudi to, da konoplja za industrijske namene in to je ta, ki jo imamo pri nas, vsebuje le do 0,2 THC-ja in ne vzpodbuja nikakršne odvisnosti.«

Od kod vam vso to znanje?

»Kar se tiče znanja sem sam kot nekakšna goba. Ob vsakem odgovoru se mi poraja sto različnih vprašanj. Vedno iščem odgovore na ta vprašanja. Živimo v dobi informatike, v dobi informacij in danes reči, da nekaj ni možno, da za nekaj ni podatka, je samo izgovor tistega, ki ne želi podatka dobiti oziroma znanja podkrepiti. Lahko se naučimo vse, samo če imamo voljo in željo. Znanje sem črpal od predavateljev na seminarjih, iz knjig, interneta, družil sem se z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo že veliko let. In še danes se kar naprej učim. Zavedam se, da v bistvu še vedno nič ne vem. O konoplji se dnevno učim, tako da sploh nimam nekega časa zase. Poleg tega se z vsakim, ki pride po nasvet, učim. Vsak človek je zgodba zase, nikoli ni identične slike. Lahko je podobna, vendar so vzroki za to drugačni. Posledice so lahko videti podobne, vzroki za nastanek tega pa so lahko čisto drugačni. Problem, ki se danes pojavlja je v tem, da dajemo vzroke pod neki skupni imenovalec. Večina današnjih bolezni je psihosomatskega izvora, vse se nam dogaja v glavi, živimo pod stresom, časa nimamo zase, za svoje bližnje. In komu gre to na roko? Kaže, da sistemu, ki želi imeti bolne ljudi, saj lahko zaradi tega vrti enormne količine denarja na njihov račun.«

So lahko bolezni povezane tudi s preteklostjo. Z nekimi odnosi v družini?

»Lahko da. Vsak organ nam poskuša nekaj pokazati. V vsakem organu imamo lahko sliko, da nekje delamo nekaj narobe. Načeloma vidim največ iz pogovora. Recimo ljudje, ki niso imeli v življenju stresnih situacij, pa vseeno zbolijo za rakom, potem pa se izkaže, da so denimo večji del svojega življenja preživeli na delu v kemični tovarni. Do poškodb notranjih organov je tako prišlo zaradi okolja v katerem so delovali in preko pogovora pridemo do tega. Gospa, ki je delala v pralnici za bolnišnico in je imela kožo na rokah uničeno. Tam je kup kemije. Kdo je kdaj koga v preteklosti vprašal, če je to njemu škodilo? Važno, da je bilo narejeno in plačano. Zdravje človeka je danes nepomembno, pomemben je samo kapital. Žal.«

Od kje odločitev za svetovanje in trgovino?

»Osnova za trgovino je poskus priti do ljudi, jim pomagati in jim približati konopljo, jih ozavestiti, da obstaja rastlina, ki je že tisočletja pomagala. Torej ljudem odpreti oči, da lahko to uporabljajo za lastne potrebe oziroma zdravje. Ker je to povsem legalno.«

Kaj bi lahko rekli o konoplji?

»Konoplja oziroma produkti iz nje poskrbijo, da pride telo iz nekega neravnovesja oziroma obolelega stanja, ponovno v ravnovesje oziroma da postane zdravo telo. Da pa je naše telo zdravo, morajo biti v prvi vrsti zdrave celice, ki skupaj tvorijo tkivo in tako naprej do celotnega telesa. Pot do zdravega telesa je tudi v tem, kar zaužijemo. Z dovajanjem pripravkov iz konoplje v telo posrbimo, da dobimo v organizem sestavine, ki so mu prijazne. Iz konoplje je tako mogoče izdelati več kot 5000 izdelkov, ki pomagajo pri več kot 600 različnih težavah, ki se pojavijo v našem telesu. Tako konoplja in njeni izdelki pomagajo pri boleznih srca in ožilja ter preprečujejo strjevanje krvi, pri nevroloških težavah, izboljšujejo regulacijo metabolizma, pomagajo pri luskavici, vnetju sklepov, osteoporozi, alergijah, revmatičnem artritisu, delovanju možganov, diabetični nevropatiji, stimulaciji kože, pri rasti in razvoju zdravih kosti, vzdrževanju reproduktivnih organov, pri čirih in razjedah, kroničnem vnetju sečil, preprečevanju nastanka rakavih celic, pri bolnikih z multiplo sklerozo, pri epilepsiji, pomanjkanju pozornosti, če naštejem le nekaj zdravstvenih težav, ki so posledica neravnovesja v telesu. In zato izobražujem in se zavzemam za to, da bi lahko vsakdo gojil konopljo za svoje potrebe na domačem vrtu. In če verjamete ali ne, je po naši sedanji zakonodaji to povsem legalno in mogoče.«

Zakaj oziroma na podlagi česa ste se odločili za to, da nekomu pomagate?

»Čutim neki moralni dolg, da pomagam ljudem. Saj s tem pomagam tudi sebi oziroma želim, da se pomaga mojemu sinu, ampak to je osnova. Sin Don je bistvo tega in vsakemu, ki je tu povem, da je to on in da je zaradi njega ta zadeva. Star bo deset let.

Osnova je izobraževanje in svetovanje in šele na koncu so konopljini izdelki. Nam je pomembno, da ljudem svetujemo na kakšen način si lahko pomagajo in če želijo, jih potem tudi izobrazimo in nudimo pomoč, da si konopljo tudi sami posadijo. V ta namen imamo v trgovini tudi semena. Po drugem odstavku 28. člena enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, ratificirane leta 1964, je vse skupaj dovoljeno. Ta konvencija namreč izključuje konopljo kot takšno, kanabis torej iz te konvencije in je ne uvršča med mamila in je za semena, vlakna in hortikulturo dovoljeno gojenje. Hortikultura v Sloveniji pa je do tisoč kvadratnih metrov, kar se tiče vzgoje. Od tisoč kvadratnih metrov naprej pa morate dobiti dovoljenje Ministerstva za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano, zato da lahko pridelujete konopljo. S tem da morate seme kupiti iz evropske sortne liste. To velja za pridelavo na področju večjem od tisoč kvadratov. Pridelava na površini do tisoč kvadratnih metrov pa je tretirana kot hortikultura. In na osnovi tega odstavka oziroma člena, vezano na osmi člen Ustave, vezano na drugi odstavek 153. člena Ustave, imate vso pravico, da si to vzgojite na svojem vrtu med drugo zelenjavo. In konoplja je recimo v odlični sinergiji s paradižnikom, to vam lahko povem iz lastnih izkušenj. Paradižnik in konoplja kar tekmujeta kateri bo boljši oziroma večji. Če pa ob konoplji posadite fižol, bo tega toliko, da ga boste lahko delili še sosedom. Po naši veljavni zakonodaji lahko vsak od nas goji na vrtu industrijsko konopljo. In če vam raste na vrtu, jo boste lahko tudi še svežo uporabljali. Denimo, če boste želeli skuhati čaj, boste šli na vrt, vzeli nekaj listov ali vršičkov in si skuhali čaj. Če si boste v poletnem času, ko konoplja raste, utrgali nekaj vršičkov in jih kar surove pojedli, bo vaše telo dobilo pravo energijsko bombo. Če boste kakšni drugi zelenjavi, špinači, brokoliju, koprivi, ki jih boste uporabili za smuti, dodali še konopljo ali pa iz vseh teh rastlin stisnili sok in ga popili, boste spet dobili veliko energije. To je kup mineralov in vitaminov, ki jih s tem dobi vaše telo. In zakaj tega ne bi smeli delati? Kdo bo to prepovedal, če je pa po mednarodni konvenciji to dovoljeno. Po 2. in 3. odstavku 120. člena Ustave so vsi uradniki vezani na Ustavo in zakonodajo. Po 125. členu Ustave so sodniki vezani na ustavno zakonodajo. Ustavo kot najvišji pravni akt bi morali vsi spoštovati. Ampak velikokrat se vprašam, če jo res poznajo. Seveda pa se ob tem pojavi še eno vprašanje. Komu koristi, da konoplja ni vsestransko uporabna? Komu koristi, da si neki uradniki dovoljujejo krojiti življenje, usodo, zdravje posameznika, družine. Če ste bolni, če je družinski član bolan, trpi cela družina, komu gre to na roko?«

Če je gojenje konoplje po mednarodni konvenciji na vrtu dovoljeno, zakaj jo potem represivni organi odstranijo? Oziroma, se da te rastline kako zaščititi?

»Preštudiral sem vse predpise in v ta namen pripravil posebno tablo z napisom hortikulturna vzgoja konoplje in so na njej napisani vsi členi iz Ustave in konvencije, ki hortikulturnega gojenja ne prepovedujejo. Teh tabel sicer ne prodajamo, ljudje, ki se odločijo zanje, pa dajo prostovoljne prispevke, ki jih zbiramo v posebni škatlici. Ta denar gre za ljudi, ki si sami teh izdelkov ne morejo kupiti. In če imate to tablo na vratih, na vrtu, vam nobena uradna oseba tja ne sme stopiti. To je isto kot da bi prevozili stop znak. Uradna oseba mora imeti neki utemeljeni sum, da je šlo za kaznivo dejanje. Po 32. členu kazenskega zakonika 1, če vam sistem ne omogoči, da se sami zdravite in si sami vzgojite rastlino, to pomeni, da je šlo za neko skrajno silo, zato ste to izkoristili in ste si sami vzgojili nekaj kar vam sistem omogoča. Policisti torej kršijo Ustavo, KZ1 in Zakon o kazenskem postopku, s tem ko pridejo na vaše dvorišče oziroma vrt in konopljo požanjejo. Če imate na vrtu to tablo, nihče na sme sam na vrt. Dolžni so vas vprašati, zakaj imate konopljo, čemu služi in ali ste razmišljali o kakšni drugi različici, drugi poti, da bi to naredili. In ko odgovorite, da od zdravnika niste dobili tega, kar vam bi pomagalo pri vaši bolezni, lahko industrijsko konopljo gojite naprej.«

Koliko ljudi poznate, ki so se za to odločili?

»Kar nekaj ljudi je te table sicer vzelo, a takšnih, ki bi jo postavilo na vrt, je za zdaj še bolj malo. Predvsem zato, ker ljudje nimajo poguma, ne upajo si, da bi naredili nekaj zase. Sam imam to tablo na vrtu in sem jasno povedal, kaj to pomeni.«

Kako pa skrbimo za industrijsko konopljo?

»Zdaj je primeren čas, da se da seme v lonček. Imeti ga je treba na toplem, ko pa ni več pogojev za mraz, se da ven. Konoplja sicer zdrži do -5 stopinj Celzija, kar nekaj dni. Bolj kot jo boste negovali, lepša bo. Sicer pa jo negujete kot ostalo zelenjavo. Konoplja je zelišče in nekoč so jo ljudje že imeli na vrtu, da so si z njeno pomočjo dvigovali imunski sistem. Saj se jo tudi zlorablja, mladoletniki jo jemljejo v kombinaciji z žganimi pijačami in zdravili, z neko kemijo in to ni dobro. Sama po sebi pa nikomur ne škodi. Tudi če si jo boste vzgojili na vrtu, se z njo ne morete predozirati. Ne more vam škoditi. Tako kot z vsako stvarjo pa tudi s konopljo nima smisla pretiravati. Zaužije se je le toliko, da se dvigne imunski sistem, da se telo uravnovesi. In za to je včasih dovolj že skodelica čaja, sploh če jo kombinirate z ostalimi zelišči, ki rastejo na vrtu.«