Nekatere vrste so že izginile, nekaterim pa to grozi. Zakaj? Zaradi prekomerne uporabe ob njihovi popularnosti med ljubiteljskimi zeliščarji z nazivi v superlativih kot je ‘čudežna rastlina,’ pa tudi zaradi apetitov farmacevtskih korporacij, ki z zdravili obračajo milijarde.
Naj v naravi ostane, kar je njenega.

V veliki meri je za izumrtje, ogroženost ali redkost primerov v naravi krivo prav prekomerno nabiranje. Več kot 60 milijonov rastlin se obira vsako leto, ne da bi jih nadomestili. Zdravilne rastline so pobrane v rekordnem številu, tako med laiki, zeliščarji kot farmacevtskimi podjetji. Večja priljubljenost posamezne rastline, ki jih med ‘zvezde’ izstrelijo objave bolj ali manj znanih osebnosti na družbenih omrežjih, ko nekdo odkrije njeno čudežno moč, drugi pa to za nabiranje všečkov in pozornosti delijo, pomeni tudi večjo možnost za ogroženost rastline.

Zato ne pozabimo, da nabiramo le tiste rastline, ki jih poznamo (že zaradi preprečevanja zastrupitve) in v tolikšni količini, kolikor bomo zagotovo porabili za končni izdelek (da torej ne bo prevelikega odpada) ter seveda v pletene košare, da se med prenosom nabrano po naravi seje – naj torej v naravi ostane, kar je njenega.

Katerim grozi izumrtje?

Izumrlih rastlin, če njihovi primerki niso shranjeni v semenskih bankah, ne moremo obuditi. Zato smo preverili, za katere rastline, ki so tik pred takšno usodo, je še upanje. Med najbolj ogrožene zdravilne rastline, ki naj bi jim po nekaterih ocenah grozilo celo izumrtje, sodijo ameriški ginseng, zlato žito, vrsta ameriškega slamnika, črni kohoš, modri kohoš, rdeči brest in divji jam. Natančen seznam izumrlih, ogroženih in redkih rastlin najdemo v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.

VEČ V JULIJSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI!