Ena najboljših meditacij je sprehajanje po lepih travnikih v objemu prelepih, raznobarvnih pomladnih cvetlic, ki pomirjajo dušo in nam telo napolnijo z energijo. Vse skrbi in nedokončano delo v službi izpuhti ob vdihavanju svežega zraka, ob vonju sveže pokošene trave na bližnjem hribu.

To je narava, naša narava, ki jo še čas hitrih tehnologij ni ranil. Opazovanje okolice, zvok ptičjega petja te prisili, da ležeš na mehko travo in se zazreš v nebo. Vse to ima svoj pomen, tako kot cvetlica, redka travniška cvetlica, ki raste le streljaj stran od tebe. Ne poznaš je, pa vendar pritegne tvojo pozornost…

Spoznajmo dve travniški rastlini, ki jih le redko omenjamo, saj spadajo v vrste plevela. In čeprav se plevel sliši kot manj vredna rastlina, naravi po navadi ponudi veliko dobrega. Plevel ščiti tla in površine gozdov, daje zemlji toploto in ohranja temperaturo travnatih površin.  Čeprav smo v naših vrtovih prav jezni na te rastline, jih tudi naš vrt potrebuje, še posebej za zelenjavo v začetni fazi rastja, saj ji daje zavetje pred soncem, pa tudi pred dežjem in hudimi nalivi.

HMELJNA METELJKA

(Medicago lupulina)

Ena izmed manj znanih rastlin, ki krasi naše travnike, je prelepa hmeljna meteljka, ki spada v družino metuljnice. Je dvokaličnica, ki je precej razširjena na naših travnikih, njivah in drugih obdelovalnih tleh. Ima vretenasto korenino, ki prodre v tla do 50 cm. Njeno steblo je robato, dlakavo in okroglo. Listi so triperesni, s pecljatim osrednjim segmentom in sedečima stranskima segmentoma, ki so srčaste oblike, na vrhu plitvo izrobljeni in nazobčeni. Čašasti listi zrastejo v dlakavo čašno cev, ki se podaljša v več daljših rogljev. Njeni cvetovi so zelo drobni, združeni v dolgopecljata, okroglasta, zalistna socvetja. Plod

KRANJSKI MLEČEK

(Euphorbia carniolica)

Kranjski mleček, ali kot tej rastlini pravimo v latinščini Euphorbia carniolica, cveti od aprila do junija. Ta malo manj znana rastlina uspeva  predvsem v listnatih gozdovih, pa tudi po gozdnih obronkih in jasah po vsej Sloveniji. Vrsta je pogosta v svetlih gozdovih na apnencu in ilovnatih tleh.

Je vrsta rastline z jugozahodno razširjenostjo, ki uspeva vse od severne Italije, Švice, preko južnih Apeninških Alp pa vse do Krpatov, na jugu pa do Srbije in Črne gore. Je pa zanimivo, da je v Avstriji ta vrsta zelo redka, saj uspeva le na skrajnem jugu Koroške, kjer pa je močno ogrožena.

DELTASTA AVBRECIJA

(Aubrieta deltoidea)

Med ene najbolj poznanih blazinastih rastlin spadajo avbrecije. Spomladi pričarajo goste blazine, ki so prekrite z vijoličastimi, temnordečimi in belimi cvetovi. Posebno lepo se podajo tik ob skale, saj na njih ustvarijo naraven videz. V gorah večkrat videna, a manj poznana je deltasta avbrecija.

Njeno latinsko ime je Aubrieta deltoidea. Je nezahtevna trajnica, ki uspeva na suhih mestih, peščenih in ilovnatih tleh. Ne prenaša zastajajoče vode, potrebuje pa apnenčasta ali nevtralna tla. Zelo priljubljena je tudi kot vrtna rastlina za okrasne skalnjake. S semeni se razmnožuje v pomladnih mesecih, aprilu, maju in juniju. Semena kalijo od dva do tri tedne.

HOMULICE

(Sedum)

Homulice so hvaležne nizke trajnice, ki jim pripeka in suša ne prideta do živega. Čas za njeno cvetenje je poletje, ki pa traja vse do začetka jeseni. Življenjsko okolje, v katerem rastejo te nezahtevne rastline, so gore, skalnate površine, ki nimajo veliko prsti in še manj hranilnih snovi. Ker ne potrebujejo veliko vode, pa še sonce jim ne pride do živega, so homulice kot nalašč za osamljene kraje v naših gorah. V naravi jih najdemo okoli 500 vrst, ki so večinoma sukulentne rastline, razširjene v zmernih predelih severne poloble.

VEČ PA V NOVI, AKTUALNI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI!