Revmatizem je splošni izraz za bolečino in vnetje v sklepih, mišicah in v okoliških mehkih tkivih (veznih tkivih).

Beseda izhaja iz latinske besede rheuma, kar pomeni teči kot potok ali reka. To se nanaša na izrazito, nepretrgano bolečino, ki prizadene sklepe, kite, mišice in vezi v telesu.

Z napredkom medicinske znanosti vemo, da revmatizem pokriva široko področje zdravstvenih stanj – od lokalnega vnetja enega samega sklepa ali predela telesa (kot jet. i. zamrznjena rama) do stanj, ki prizadenejo veliko sklepov in mišic – revmatoidni artritis in druge vrste artritisa. Vse te bolezni spadajo med revmatične bolezni. Zdravniki, ki se ukvarjajo z njimi, so revmatologi.

Pri ljudeh z revmatizmom se lahko pojavi bolečina v sklepu, mišici ali obeh.

Bolečina nastane zaradi vnetja in je različno močna. Lahko jo spremlja otrdelost sklepa ali omejeno gibanje bolečega dela telesa. Lahko so prizadeti najmanjši sklepi na nogi pa vse do večjih sklepov v kolkih in ramenih.

Poznamo več kot 100 stanj, ki so vzrok za znake revmatizma; na splošno pa vsako stanje, ki povzroča bolečino in vnetje, omejeno gibanje sklepa, mišic ali kit, spada pod izraz revmatično stanje, kjer se kažejo znaki revmatizma.

Ta stanja lahko prizadenejo samo en sklep ali del telesa, ali pa so bolj splošna in prizadenejo mnogo delov telesa.

Točnega vzroka pogosto sploh ne poznamo, saj bolezenski mehanizem zajema več faktorjev. To so avtoimunski faktorji, genetski vzroki, vnetja ali drugi vzroki, npr. zaradi nalaganja kristalov v sklepih, recimo v primeru protina.

Od celotne populacije je v Sloveniji revmatskih bolnikov v povprečju za 20%. Ti potrebujejo zdravila, ki so protivnetna, kot je Medrol, protibolečinska, kot je Nalgesin, in seveda veliko operacij, ki predstavljajo velik strošek za državo.

Revmatizem je bolj pogost pri ženskah kot pri moških, zbolijo po večini v starosti med 40 in 60 letom. Vnetje nastane na sinovialni membrani kosti, sklepov in se lahko razširi tudi na mišice, žile, živčni sistem, ledvice, pljuča, srce in celo oči. Vnetje sinovialne membrane dejansko predpostavlja razpadanje hrustanca, kosti in celega telesa.

Naravna pomoč pri takem bolniku je, da mora le ta ležati in mirovati, jemati natrijev salicilat (Aspirin) ter piti čaj iz lubja bele vrbe, močan prevretek, ki naj vre vsaj 10 minut. Po 3 urah se precedi in se pije do 3 skodelice na dan.

Drugi dan je to poparek iz močvirskega oslada, za katerega vemo, da je to naravni Aspirin.

Zelo na mestu ob napadih revme je, da si vsak dan olupimo 1-2 grenivki (grapefruit) in jih pojemo s koščico vred. Obvezno jo moramo temeljito zgristi do koščice.

Eden boljših obližev je čebelji sat:

V večji posodi se satovje raztopi na zmernem rahlem ognju oziroma temperaturi. Ko se stopi, se vse nanese na čisto laneno krpo primerne velikosti bolečemu sklepu. Kolikor je bolnik kos vročemu obližu, ga ovijemo okrog sklepa, obkladek pa mora ostati na sklepu vso noč.

Tudi parafinska obloga pride še kako prav.

Take boleče sklepe moramo kopati v močnem zavretku, ki ga pripravimo iz hrastovega lubja in njivske preslice, praproti ali smrekovih vejic.

Tudi obkladek iz skute pride prav ob napadu vnetega sklepa.

Če je bolnik pretežek, mora obvezno shujšati, saj je revmatiku vsak odvečen kilogram v breme.