Ste si ga že privoščili, ste ga že nabirali? Navadni regrat (Taraxacum officinale) je vsem dobro poznana in po vsem svetu razširjena zelnata trajnica in ena prvih divjih spomladanskih rastlin. Sezona nabiranja regrata se začne že marca, ko regrat požene mlade in nežne liste, ti vsebujejo manj grenčin in so mehkejši.

Uporabna je celotna rastlina, regratovi listi in cvetovi v kulinariki, pražena mleta korenina tudi kot kavni nadomestek. Cvetišče se preoblikuje v značilno regratovo lučko, ki jo tvorijo številna lahka semena, temu pregovorno pravimo regratove lučke, gre za plodiče z rožko. Mlade liste nabiramo do cvetenja, največkrat se znajdejo v kombinaciji s krompirjem in bučnim oljem v solati. Lahko si pripravimo vino, sirup, čaj, ki ga pijemo neomejeno, vse skupaj pa ima širok spekter uporabe. O regratu smo pisali v eni izmed preteklih številk naše revije, v marčevski številki pa smo pokukali v mikroskop.

Kako je sestavljen regrat in kaj vsebuje?

Regratovi listi so močno nazobčani in tvorijo listno rožico. Učinkovine: eterično olje, različne grenčine, saponini, čreslovine, inulin, holin.
Ta trajnica zraste od 10 do 30 cm in vsebuje mleček, posamične cvetne koščke na dolgih pecljih, listi so v rozeti, užiten mlečni sok ter globoko korenino, ki navzgor prehaja v koreniko. Steblo je votlo, pod presekom se v listih kaže od 1 do 4 mm porozen, bledo rumen »les«, ki je obdan s svetlo rjavim »lubjem« velikosti od 2 do 6 mm.

Če en cvet previdno odstranite iz cvetov, boste jasno videli vse dele enega samega regratovega cvetja. Večina površine cvetov je pokrita s cvetnim prahom, s katerim se namažejo žuželke, ki pijejo nektar, tako pa zagotovijo navzkrižno oploditev.