Eno tretjino življenja prespimo. Spanje je zelo zapleten proces in je mnogo več kot le »polnjenje baterij«. Še strokovnjaki si niso popolnoma enotni, zakaj naše telo spanec potrebuje, če pa med samim spanjem možgani, srce, prebavila, pljuča in vsi preostali organi delujejo. Znanstveniki so s pomočjo različnih tehnik primerjali stanje možganov v času budnosti in spanja. Ugotovili so, da se odpadni produkti metabolizma živčnih celic iz možganov hitreje odstranjujejo med spanjem kot v času budnosti.

Za odpravljanje odpadnih produktov iz telesa je sicer zadolžen limfni sistem, ki ga v možganih ni, kar pomeni, da se ti produkti nalagajo v možganskih celicah. Med spanjem se zaradi skrčenja nevronov za kar 60 % poveča prostor med celicami v možganih, kar poveča tudi izmenjavo snovi med cerebrospinalno in intersticijsko tekočino, kar posledično poveča tudi odstranjevanje odpadnih produktov iz možganov. Prav naloženi odpadni produkti v možganih so v večini primerov povezani z boleznimi, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. Med spanjem se izloča tudi rastni hormon, ki je zaslužen za otrokovo rast in za popravljanje poškodb pri odraslih, kratkoročni spomin pa se pretvarja v dolgoročnega.

Ob pravilni interpretaciji lepotni spanec vsekakor obstaja. Spoznali smo že, da je spanje pomembno za vrsto različnih notranjih procesov, ki se odražajo na naši zunanji podobi. Zunanje spremembe, kot so podočnjaki, utrujena in sivkasta polt, rdeče oči, manj pokončna drža, zabuhel obraz itd., so v resnici znak slabega zdravja, ki ga lahko popravi izključno kvaliteten spanec in nobeno drugo magično sredstvo. Med spanjem telo tudi proizvaja hormone, ki popravljajo tkiva v telesu.