V Sloveniji poznamo za božično žito veliko imen: na Gorenjskem je božično žito, na Štajerskem kaljeno žito, pšenička mu pravijo na Dolenjskem, v Beli krajini pa večno življenje. Lucijino so nekdaj precej praznovali, saj na 13. decembra, ko goduje sveta Lucija, niso delali, pa tudi nekatera domača dela se na ta dan ni opravljalo. Na Slovenskem je veljalo, predvsem pri krojačih in šiviljah na Koroškem, da niso šivali, saj naj bi veljalo, da naj bi ženska, ki na Lucijino šiva, svetnici spet iztaknila oči in jo zbodla z vsakim vbodljajem.

Lucijin kruh
Na Lucijino, 13. decembra, je bilo veliko različnih običajev, najbolj pogosto je bilo, da so napovedali vreme, posejali žito ali pa spekli Lucijin kruh. V okolici Ptuja tako gospodinja vstane ob dveh zjutraj in veliko posodo napolni z najrazličnejšim zrnjem, speče presni kruh, ki ga mora družina pojesti še pred sončnim vzhodom. Drugod po Štajerskem in v Prekmurju takemu kruhu pravijo Lucijina pogača. To je navada tudi drugod, ne samo pri nas, kruh na ta dan iz različnih vrst žita in zelišč pečejo tudi po vsej jugozahodni Evropi in v Sredozemlju, pojedo pa ga vsi, ki živijo v hiši, tudi živini ga dajo.

12 dni je ključnih
Po Sloveniji je znana navada, da se 12 dni od sv. Lucije do božiča napove vreme za 12 mesecev prihodnjega leta. Vreme prvega dne naznanja vreme v januarju, vreme drugega dne vreme v februarju, vreme tretjega dne v marcu, vreme četrtega dne v aprilu…vreme dvanajstega dne pa za december.

Božično ali Lucijino žito, ponekod češnjeve vejice
Sveta Lucija si s sveto Barbaro deli navado, da na njen god ljudje narežejo vejice in jih dajo v vodo v plitve posode, nato nasejejo žita. Na Koroškem je bila navada, da pred sončnim vzhodom odlomijo tri češnjeve vejice, jih postavijo na toplo, menjavajo vodo in čakajo, da se razcvetijo pred božičem. V Beli krajini pa na primer posejejo pšenico in ko zrnje vzkali in ozeleni do božiča, to postavijo v jaslice.

VEČ PA V DECEMBRSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI!