V vročem mesecu juliju si lahko zeliščarji naberejo korenine preslice in rmana, cvetove arnike, lučnika, marjetice, bele mrtve koprive, ognjiča, oslada, sivke in slezenovca. Nabirajo se listi melise in žajblja, zeleno zel benediktinke, kapucinke, kilavca, konjske grive, koprive, mačehe, medene detelje, milnice, pelina, gosjega petoprstnika, plahtice, plešca, potrošnika, rese, rosnice, smetlike, šentjanževke, šetraja, timijana, ozkolistnega trpotca in zlate rozge. Pobirajo se plodovi kumine in janeža. Na vrtu semena zelišč nabiramo zjutraj. Naberemo vejice s semeni, jih povežemo v šopke in posušimo. Preden začne seme odpadati, namestimo vrečke iz naravnega blaga, ki jih navežemo na zelišča.

V mesecu juliju se zelenjavni vrt razbohoti. Prevladujejo plodovke, ki zorijo v toplih poletnih dneh. Z zastirko skrbimo za ohranjanje vlage v tleh in zmanjšamo potrebo po zalivanju. Spomladanske setve v juliju počasi že prepuščajo prostor poletnim zasaditvam in pridelkom, ki jih bomo pobirali jeseni. Glavna naloga na vrtu je skrb za vlago v tleh in s tem zalivanje ob morebitnih daljših obdobjih suhega in vročega vremena. Zalivanje zmanjšamo z uporabo dodatne poletne zastirke. Preden jo dodamo, obvezno gredico okopljemo in zalijemo. Nato okoli rastlin položimo zastirko in zalijemo tudi to, da je dobro navlažena. Višek pridelkov z vrta shranjujemo za domačo ozimnico.

Sredi poletja se hitro zgodi, da imamo preveč bučk. Na vrtove jih sadimo zmerno, saj nas ena sama rastlina poleti nagradi z obilico pridelka. Dovolj je ena setev, saj vse do septembra odlično uspeva na prostem. V rastlinjaku jo vzgajamo le, če si želimo pridelek nekje mesec dni prej. Ker je tujeprašna z insekti, mora imeti rastlinjak dovolj odprtin. Praviloma sejemo bučke enkrat letno, čeprav lahko setve tudi ponavljamo. Bučke sejemo najpogosteje neposredno na gredo, lahko pa vzgojimo sadike, ki jih presadimo na točno določeno mesto. Ker imajo bučke dolgo rastno dobo, med njenimi velikimi listi pa težko odstranjujemo plevel z orodjem, je smiselno uporabiti karton ali filc iz ovčje volne za zastirko. Ta lahko ostane na gredi skozi celotno dobo rasti, tako bo skrb za odstranjevanja plevela odveč. Na gredi v zelenjavnem vrtu bučka najbolje uspeva sama, da ne senči drugih rastlin. Preden mesto na gredi dobijo bučke, lahko na istem mesto vzgajamo špinačo, spomladansko solato, redkvice. Za pobranimi bučkami pa sejemo motovilec, špinačo ali pa presadimo sadike poznega radiča ali endivije.

Druga polovica julija je čas za sajenje in setev jesenske zelenjave. Predvsem je čas za sejanje solatnic, ki nas bodo rasle vse do zime. V tem času na vrt posadimo sadike zelja, ohrovta in zelene. To zelenjavo bomo ob pravilni zaščiti lahko pobirali dolgo v jesen. Julija še lahko sejemo korenček, nizek fižol, rdečo peso in radič, na začetku meseca pa še endivijo in letne solate. V kolikor smo na zelenjavnih gredah letos vzgojili še posebej slastne paradižnike ali solato, lahko shranimo njihovo seme. Za pobiranje solatnega semena moramo pustiti solati, da zacveti, seme iz paradižnika pa poberemo iz zrelega, velikega plodu. Da semena ne bi zgnila, z njih odstranimo čim več sluzi, ki jih obdaja, in jih osušimo na kuhinjski servieti ali papirnati brisački.  Konec tega meseca delimo grmičke drobnjaka, ki ga presadimo drugam. Ob koncu meseca julija in v prvi polovici meseca avgusta sejemo repnjačo. Posajeni hren odgrebemo in ga zopet zasujemo, vendar mu prej odstranimo stranske korenine.