Pozor, klopi!

Klopi so pajkovci, v Sloveniji je pa je najbolj razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Najpogosteje jih najdemo do nadmorske višine 600 m, nad 1.600 metri pa praktično ne živijo več.  Klopi, ne glede na razvojno fazo, v kateri se nahajajo, preživijo zimo, saj se zavlečejo pod odpadlo listje, pogosto pa zavetje najdejo tudi v skorji drevesnih debel ali v zgornji plasti zemlje.

Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas prevladujeta predvsem klopni meningoencefalitis in borelioza lyme. Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Mesto vboda klopa spremljamo več tednov, v kolikor se pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča, je potreben takojšen obisk pri zdravniku, ki nam bo odredil zdravljenje z ustreznim antibiotikom.

Po vsakem sprehodu, četudi greste samo s psom po travniku, kjer je trava visoka, priporočamo, da se pregledate, ali ste slučajno domov prinesli tudi kakšnega klopa. Še bolje je, da že pred sprehodom pomislite na preventivo – uporabite repelent, ki ga nanesite na kožo skladno z navodili za uporabo. Klopi niso nedolžni, zato se ne zanašajte na svojo srečo. Če v koži opazimo klopa, ga čim hitreje in pravilno odstranimo sami. Pri odstranjevanju uporabimo dobro pinceto, ki nam omogoča, da klopa lahko zagrabimo čisto pri koži. Previdno, a odločno, potegnemo prisesanega klopa iz kože, nato pa kožo umijemo z milom in toplo vodo. Uporaba kakršnihkoli mazil je odsvetovana.

Najpogostejši miti o klopih, ki ne držijo

  • Klopov se moram paziti le v gozdu.
  • Klopov se moram paziti le v gozdu.
  • S cepljenjem postanemo nepremagljivi.
  • Če klopa zmečkamo s prsti, se lahko okužimo.