Stoletje nazaj so ga naši dedki in babice zelo dobro poznali, nato je nekako utonilo v pozabo, sedaj pa spet postaja »vredno zlata«. Panicum miliaceum je njegovo znanstveno ime, pri nas ga poznamo po imenu navadno proso, sicer pa ga botaniki uvrščajo med pražita. Na krožniku se znajde v različnih kombinacijah: kot mlečna prosena kaša, ki ji lahko dodamo sadje, lahko ga pripravimo v solati ali iz njega naredimo polpete, dobro pa se v kulinariki ujamejo tudi s krompirjem, fižolom, kislim zeljem ali repo, izkažejo pa se tudi kot odličen nadev za klobase.

Ljudje s celiakijo ali tisti glutensko preobčutljivi z njim nadomeščajo žita, ki vsebujejo gluten, sicer pa to pradavno žito poskrbi za dobro prebavo, zdravo telo in lepo kožo. Po izgledu je podobno ostalim žitom, steblo in listje so dlakavi, cvetje rumeno-rjavo, zrno pa zelo drobno. Za svoj razvoj potrebuje obilo toplote, je pa zelo odporno proti suši.
In ravno mesec januar, ki se je nekoč imenoval prosinec, je ime nosil po tem žitu, ker je prosa v tem mesecu še posebej primanjkovalo zaradi debele snežne odeje in nemogočega vzklitja novih rastlin. Do sredine 20. stoletja je v Evropi veljajo proso kot žito revežev, proseni kruh pa kot hrana tistih, ki so bili po statusu najnižje.

Zadnja leta to žito spet postaja vedno bolj priljubljeno in popularno v kulinariki. Neoluščeno proso lahko zmeljemo v moko, samo namreč ni primerno za uživanje, ker ima trdo lupino. Zaradi milega okusa lahko proseno kašo kombiniramo z vsemi živili, uporabna je tako torej v sladkih kot tudi slanih jedeh.
Proso ne vsebuje glutena, zato ga lahko uživajo tudi ljudje s celiakijo ali tisti, ki so na gluten preobčutljivi. Sestavljen je iz približno 11% beljakovin in ima v primerjavi z drugimi žiti večji delež nekaterih esencialnih aminokislin, ki so pomembne pri vzdrževanju trdnosti kosti, za zdravje zob, kože, las, pri regeneraciji po poškodbi ali operaciji, pri tvorbi krvnih celic, obnovi tkiva, duševnem zdravju in pri preprečevanju utrujenosti.

Že v starih knjigah je zapisano, da proso spada med zdravilne rastline, pravzaprav ga že od nekdaj imenujejo naravni anitibiotik. Pospeševalo naj bi odvajanje vode, potenje, poskrbi pa tudi za čiščenje črevesja in razstrupljanje telesa. Po načelih naturopatije je za čiščenje organizma najbolj naravna kura ravno prosena kaša za zajtrk. Le-ta naj bi zaradi vsebovanega silicija okrepila žile, krčne žile in vene.

Več pa v marčevski reviji NARAVA ZDRAVI.