Pravijo, da za vsako bolezen rožca raste, pa vendar niso vse rastline, ki jih vidimo v naravi, zdrave in uporabne. Med njimi se najdejo tudi tisti, ki kljub svojemu izgledu lahko slabo vplivajo na človeka in povzročijo številne nevšečnosti.

Orjaški dežen je sorodnik pri nas avtohtone in nenevarne vrste navadni dežen (Heracleum sphondylium). Zanimivo je, da  domača vrsta ni strupena in je celo zdravilna, saj so mladi listi dober vir vitamina C, beta karotena in drugih vitaminov, spodbujajo prebavo, razkužujejo, čistilno vplivajo na ožilje in celo znižujejo krvni tlak. Njen eksotični sorodnik pa je zelo strupen. Orjaški dežen izvira iz kavkaškega gorovja, po Evropi in Severni Ameriki pa se je razširil, ker so ga uvažali in sadili na vrtove kot okrasno rastlino.

KAKO GA PREPOZNATI

V Sloveniji uspevajo štiri domorodne vrste dežnov, od katerih je splošno razširjen le navadni dežen (Heracleum sphondylium). Orjaški dežen se od navadnega loči po tem, da doseže 2 do 3 metre, medtem ko navadni dežen doseže višino 0,8 do 2 metra.

IZJEMNO NEVARNA RASTLINA

Orjaški dežen v številnih evropskih državah velja za eno najnevarnejših invazivnih tujerodnih rastlin in se pri kontaktu z njo svetuje izjemna previdnost.  V tujini, predvsem v  Veliki Britaniji, Nemčiji ter na Češkem rastlina prerašča obsežne površine in jo je praktično nemogoče odstraniti in izkoreniniti, sama rastlina pa se je pred nekaj leti pojavila tudi pri nas.  Rastlino sistematično odstranjujejo, vendar se kljub temu še vedno pojavlja.

HUDA ALERGIJSKA REAKCIJA 

Sok orjaškega dežna vsebuje snovi, ki na koži, ko je le-ta izpostavljena soncu, povzroči burno alergijsko reakcijo fotodermatitis. Koža pordi in začne srbeti, v roku 48-ih ur pa se tudi razvijejo boleči mehurji, ki pa niso tako nedolžni, saj za njimi ostanejo brazgotine, ki so lahko vidne več let. Pomembno je, da se izognemo stiku z očmi, saj sok lahko povzroči začasno ali celo trajno slepoto. Treba je dodati, da se strupen sok nahaja v vseh delih rastline in lahko na kožo preide v trenutku, ko se rastline dotaknemo. Zato je potrebna pozornost, da rastlino ne prelomimo in da se ne dotikamo listov, jih trgamo in podobno. Treba si je zapomniti, da se orjaškega dežna nikoli ne dotikamo z golimi rokami, saj povzroči opekline na koži.

ŠKODLJIV TUDI ZA ŽIVALI

Orjaški dežen lahko povzroči opekline tudi pri živalih, ki pa naj v Sloveniji ne bi bile zaznane, so pa jih omenjali na Norveškem. V kolikor opazimo, da je žival bila v stiku z rastlino, ji lahko pomagamo tako, da se izogibamo izpostavitvi soncu. V kolikor želimo sok rastline oprati, je roke potrebno zaščititi z rokavicami, da tudi sami ne dobimo opekline. Žival tudi takoj odpeljemo k veterinarju.

VEČ V MARČEVSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! Sklenite naročnino: 080 47 48