Motovilec ali tudi “repinc(e)l” se znajde skoraj na vsakem vrtu, saj gre za zelo znano in stoletja uporabljeno listnato zelenjavo, ki pa smo jo nekoč poznali kot poljsko solato. Ima značilen, rahlo orehasti okus. Uporablja se v raznih solatah in prikuhah. Tako kot druga zelena zelenjava vsebuje tudi motovilec številna hranila, med drugim trikrat toliko vitamina C kot zelena solata. Med drugim vsebuje tudi betakaroten, vitamin B6, železo in kalij.

 

Je enoletna dvokaličnica iz družine kovačnikovk, ki ima užitne liste z vonjem po orehih, temno zelene barve in krhke strukture. Doma je v Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki, kjer jo jedo kot listnato zelenjavo. Listi motovilca so žličaste oblike in so zraščeni v rozeto, dolgi so od nekaj centimetrov, pri najbolj razširjenih sortah pa do 20 centimetrov in več.  Je trdoživa rastlina, v blagih podnebjih pa jo gojijo kot zimsko zeleno. V toplih razmerah se nagiba k sorniku v seme, pri čemer nastane močno razvejana stebla z grozdi (cime) cvetov. Cvetovi imajo modrikasto bel venček s petimi zraslimi cvetnimi listi ter tremi prašniki. Na dnu venčka je zavojček listov. Oplojeni cvetovi proizvajajo semenke z 2 sterilnima komorama in eno plodno komoro.

Kot posebna specialiteta velja v predelu Francije okrog Nantesa, ki je tudi področje, kjer pridelajo največ motovilca za evropsko tržišče.

Če bi na grobo prevedli ime motovilec iz angleško govorečih območjih, bi motovilec imenovali lahko tudi jagnječja solata, (navadna) koruzna solata ali poljska solata. V nemško govoreči Švici je znan kot Nüsslisalat ali Nüssler, izraza, ki so si ga izposodili številni angleško govoreči na tem območju. V nekaterih območjih Nemčije je znan kot rapunzel in izvira iz istoimenske pravljice dolgolasega dekliškega imena.

Ima značilen okus po oreščkih, temno zeleno barvo in mehko teksturo, priljubljeno pa ga postrežejo kot zeleno solato. V restavracijah s francosko kuhinjo se lahko imenuje doucette ali raiponce in ima veliko hranilnih snovi, vključno s trikrat več vitamina C kot zelena solata, beta-karoten, B6, železo in kalij. Najbolje je, če ga naberemo, preden se pojavijo cvetovi. V Sloveniji imamo dve avtohtoni vrsti – Ljubljanski motovilec ter Žličar.

Ko ga naberemo, ga porabimo takoj in za sproti, še najdlje počaka v hladilniku ali v kleti, ki je dovolj hladna.

Motovilec vsebuje 30 % več železa v primerjavi s špinačo

Motovilec naj bi pomagal zmanjšati trigliceride, vnetja, srčne bolezni, prebavne težave, raka in izboljšal HDL. Pomaga pri odpravljanju stresa, depresije in utrujenosti.  Zaradi velike količine antioksidantov, ki jih najdemo v motovilcu, kot sta betakaroten in vitamin A, je zelo koristen za naše oči, preprečuje pa tudi različne vrste očesnih bolezni.

Je pravo skladišče številnih fitohranil, ki spodbujajo zdravje in preprečujejo bolezni

• 100 G SVEŽIH LISTOV VSEBUJE LE 16 KALORIJ. Dietetiki zato pogosto priporočajo to listnato zelenjavo v programih za nadzor holesterola in hujšanje. Sveži listi so bogat vir številnih vitalnih antioksidantov, kot so vitamin-A, vitamin-C in flavonoidi, polifenoli, antioksidanti, kot so lutein, zeaksantin in β-karoten. Te spojine skupaj pomagajo delovati kot zaščitni lovilci pred prostimi radikali, ki izvirajo iz kisika, in reaktivnimi kisikovimi vrstami, ki igrajo zdravilno vlogo pri staranju in različnih boleznih.
• JE ODLIČEN VIR VITAMINA K. 100 g sveže zelenjave zagotavlja 41 % dnevnih potreb tega vitamina. Vitamin-K ima ključno vlogo pri krepitvi kostne mase s spodbujanjem osteoblastne aktivnosti v kosteh. Poleg tega ima tudi uveljavljeno vlogo pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, saj omejuje poškodbe nevronov v možganih.
• VSEBUJE TUDI DOBRE KOLIČINE ŠTEVILNIH VITAMINOV B-KOMPLEKSA. To so vitamin-B6 , tiamin (vitamin B-1), riboflavin, folati in niacin. Folati pomagajo preprečiti okvare nevralne cevi pri novorojenčkih.
• LISTI VSEBUJEJO MAJHNE KOLIČINE VITAMINA C. Vitamin C je močan antioksidant, ki pomaga telesu razviti odpornost proti povzročiteljem okužb in odstraniti škodljive radikale brez kisika.
• JE ZAKLADNICA MINERALOV. Vsebuje namreč kalij, mangan, magnezij, baker in cink. Kalij je pomembna sestavina celičnih in telesnih tekočin, ki pomaga uravnavati srčni utrip in krvni tlak. Človeško telo uporablja mangan in baker kot sofaktor za antioksidativni encim. Baker je potreben tudi za proizvodnjo rdečih krvnih celic. Cink je sofaktor za številne encime, ki uravnavajo rast in razvoj, prebavo in sintezo nukleinskih kislin.

VEČ PA SI PREBERITE V MAJSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! Naročila: 080 47 48 ali narocila@naravazdravi.si