Če ste ob besedi kostanj takoj pomislili na kostanj, ki ga pečemo jeseni in ki je tako slasten … Ne, tisti ni v nobenem sorodstvenem razmerju z navadnim kostanjem. Na našem meniju se zaradi prevelike vsebnosti escina, ki se skriva v semenih, in za človekovo zdravje ni užiten, namreč navadni kostanj ne znajde, je pa njegova vloga veliko bolj pomembna za odpravljanje raznih tegob.

Odličen je pri preprečevanju krvavitev iz želodca ali črevesja, pri povečanem belem toku in kožnih boleznih, kroničnih diarejah, griži, bolečinah v hrbtu, pri poškodbah in zvinih, obolenjih ven, revmi, oteklinah po operaciji, po raznih poškodbah, zvinih, hematomih, sončnih opeklinah. Zelo dobro se obnese v čajih, prevretkih, tinkturah in oblogah, malo manj znano dejstvo pa je, da ga lahko pripravimo tudi kot polivko za vroče kamne v savnah in celo kot sredstvo za pranje tkanin.

Neustrezna hrana ki to ni
Navadni kostanj je listopadno drevo, ima mogočno in široko krošnjo in spada v družino sapindovk, latinsko mu rečemo Aesculus hippocastanum, kar pomeni neustrezna hrana. Cvetovi imajo bele venčne liste z rumenimi ali rdečimi lisami in cvetijo od maja do junija. Spomladi lahko na drevesu opazimo debele, stožčaste in lepljive popke temno rdeče barve. Iz njih se razvijejo do 20 cm dolgi listi, razvejani v pet do sedem prstov. Mladi listi so rjavo-rdeči in dlakavi. Ko dlakavost izgine, se listi poravnajo vodoravno in postanejo zeleni. Krošnjo krasi po sto posameznih belih ali rdečkastih cvetov.

Previdno pri kostanju
A tako kot pri mnogih drugih rastlinah, je tudi pri divjem kostanju pri uživanju in uporabi v zdravilne namene potrebna previdnost. Opravili so namreč klinične študije, pri katerih so pacienti namerno in kontrolirano prekoračili dnevni odmerek escina. Neželeni stranski učinki so se pokazali pri 0,6% pacientih: pruritus (srbečica), gastrointestinalne
Navadni kostanj se odlično izkaže v ljudskem zdravilstvu, saj ima zdravilne učinkovine v cvetovih, skorji, plodovih in tudi v listih. Iz njegovih listov so nekoč izdelovali sirup proti kašlju, Turki so plodove kostanja dodajali predvsem hrani konj, ki so imeli težave pri dihanju. Poleg tega je služil kot nadomestek za kavo in za izdelavo lepila. Sicer pa so kostanj v zdravilne namene začeli uporabljati relativno pozno. Sredi 19. stoletja je postal cenjena zdravilna rastlina, katere skorjo so uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, driskah, malariji …

OBLOGA
Za oblogo potrebujete kostanjevo in pšenično moko, ki ju zmešajte v razmerju 1 : 1 in prelijte s kisom. Mešajte toliko časa, da se zgosti. Tako pripravljeno oblogo nanesite na prizadeto mesto ter prekrijte z bombažno obvezo. Oblogo lahko uporabite v primeru krčnih žil, zlomov in zvinov, bolečih in utrujenih nog, ozeblin in oteklin.

TINKTURA IZ PLODOV DIVJEGA KOSTANJA
Pripravite približno 20 svežih in zrelih divjih kostanjev, ki jih narežite in naribajte ter prelijte z 1 litrom 70-odstotnega etanola. Pustite 14 dni stati v temi in na toplem. Po dveh tednih precedite v temno stekleničko in jo dobro zaprite. Pred uporabo jo razredčite z enakim delom vode in jo uporabljajte v obliki oblog pri bolečih in oteklih nogah in vnetjih krvnih žil. Tega tonika nikoli ne uporabljajte pri poškodovani koži. Vendar tinkture ne uporabljajte pogosto in predolgo, saj alkohol draži in tanjša povrhnjico kože. Za dolgotrajnejšo uporabo je bolj primerna uporaba kostanjevega mazila.

MAZILO
Za pripravo potrebujete pest naribanega divjega kostanja in 20 dag svinjske masti. Mazilo iz divjega kostanja pripravite tako, da plod olupite in nato nastrgate ali pa narežete na čim manjše koščke. Nato ga popražite na svinjski masti, da rahlo porumeni, odstavite in pustite, da se čez noč ohladi. Zjutraj rahlo segrejete, precedite in prelijete v manjše posodice.