Švicarski ljudski zdravnik je to tudi dobesedno bil, saj je posebno pozornost pri svojem delu posvečal prav malemu človeku in med temi je imel tudi največ podpornikov. Stroka je njegovo delo priznala šele pri njegovih osemdesetih letih, a je potrebno priznati, da jih je izzval tudi sam s spornim doktorskim nazivom, nekatere pa je zmotilo tudi vpletanje naukov Jehovih prič v njegove zapise. Zeliščarji, prehranskih svetovalci, pa tudi uradna medicina danes še kako dobro poznajo delo Alfreda Vogla, pa tudi med laiki težko najdemo koga, ki ni slišal za to ime ali celo uporabljal katerega od izdelkov z njegovim imenom.

V svoji filozofiji zdravljenja se je zavzemal za uravnoteženo prehrano, sam se je pretežno prehranjeval kot vegan in to večinoma kot presnojedec – kar pa je znova sprožilo kritike o kontradiktornosti, saj tudi to ni uravnoteženo prehranjevanje. Opozarjal je, da več kot 80 % bolezni povzroča nerazumevanje potreb lastnega telesa.

Zelišča položena v zibelko

V svet zdravilnih zelišč sta Alfreda, rojenega v Aeschu pri Baslu, leta 1902, popeljala oče in dedek. Skozi odraščanje je tako spoznaval prve pozitivne učinke zdravilnih zelišč, kasneje pa je to postala njegova osrednja karierna okupacija. Uveljavil se je kot fitoterapevt, strokovnjak za prehrano (vodil je trgovino z zdravo prehrano in ponujal tudi že svoje prve zeliščne pripravke) in pisec (izdajal je mesečnik Novo življenje, kasneje preimenovan v Zdravstvene novice).

Pri zdravljenju zajemal širok aspekt

Švicarskega ljudskega zdravnika je pri zdravljenju ali vsaj lajšanju določenih tegob vedno zanimal širok aspekt, da bi se tako dokopal do izvora težav. V svoji filozofiji je zagovarjal povezave med prehranjevalnimi navadami posameznika, njegovo konstitucijo in seveda boleznijo. V tridesetih letih se je preselil v Teufen in tam vodil naravno zdravilišče. Iz zdravilnih rastlin je razvijal izvlečke za zdravljenje. Preko lastnih raziskav pa je spoznal, da mu veliko več pozitivnih učinkov dajejo sveže kot pa posušene rastline.

Učil se je tudi od indijanskih plemen

Svoja opažanja in znanje je nadgrajeval na številnih potovanjih. Na teh je Vogel spoznaval različne metode zdravljenja primitivnih ljudstev in odkril pomembnost narave, ki pa jo mora človek znati poslušati, da bi jo lahko pravilno vodil oz. iz nje vzel tisto, kar mu koristi in vanjo vrnil tisto, kar narava od njega potrebuje. Hkrati je na potovanjih naletel na rastline, ki jih ni poznal, a je s pomočjo lokalnega prebivalstva spoznal njihove zdravilne učinke. Tako je denimo pri indijanskem plemenu Sujev v Severni Ameriki odkril škrlatno ehinacejo, danes poznano kot ameriški slamnik, ki pozitivno vpliva na odpornost organizma. Prav ameriški slamnik je postal zaščitni znak izdelkov pod imenom A. Vogel.

Pomen rednega postenja

Vogel je zagovarjal organska, sveža in naravna živila. Prehranjevanje je dojemal kot koristno za zdravje, a naj bi v njem tudi uživali. Prav zato si ga je dobro popestriti z okusi zelišč, začimb, pa tudi s kalčki, česnom, hrenom, z limonovim sokom. Priporočal je uživanje zdravih večinoma rastlinskih maščob, ki vsebujejo maščobne kisline omega 3, od živalskih je svetoval ribje olje. Vedel je, da je v večernih urah bolje uživati lažjo hrano, od solat in sadja do juh.

Dobro se je izogibati preveč toplotno obdelanim živilom, ki tako izgubijo hranilno vrednost. Za korist dihal in prebave si je po obroku dobro privoščiti gibanje, npr. sprehod. Črevesje bo hvaležno za redno izvajanje postenja s sokovi, sadjem, kislim zeljem ali z rižem. Na delovanje organov negativno vplivajo večje količine kave in alkohola, prav tako kajenje, vse te navade pa tudi dražijo želodec in črevesje. Vogel je trdil, da lahko količino zaužite hrane zmanjšamo tudi za polovico, pa bo telo še vedno dobilo vsa potrebna hranila.

VEČ V MARČEVSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! 080 47 48