Vrt brez okopavanja

V majski številki revije Narava zdravi smo se pogovarjali z Matejem Klinetom iz Permakulturnega inštituta Maribor, ki je zavezan trajnemu kmetijstvu. Zakaj bi se lotili urejanja vrta brez okopavanja? Matej Kline pojasni: “Ekosistemski način proizvodnje kulturnih rastlin izvzema oranje, prekopavanje ali kakršnokoli obračanje zemlje. S takšnimi dejanji se uničijo organizmi v tleh, njihove medsebojne povezave, povzroča se erozija zemlje, tla se zbijajo in postajajo slabo zračna, zemlja je izpostavljena negativnim vremenskim vplivom … Mikroorganizmi in ostala živa bitja, ki živijo v tleh, so tisti dejavniki, ki vplivajo na rahlost tal, njeno zračnost, dostopnost nutrientov rastlinam, infiltracijo vode, preprečevanje erozije itd. Zato zemlje ne obračamo, ampak dodajamo biološko aktiven kompost, kompostne čaje, biooglje in druge z mikroorganizmi bogate pripravke. Zemljo pokrivamo z zastirko, da ni izpostavljena vremenskim vplivom. Že pred nekaj leti je začela Ameriška državna služba za agronomijo (USDA) promovirati koristnost sistemov proizvodnje kulturnih rastlin brez oranja. Tudi Združeni narodi so napovedali, da sodobna konvencionalna agronomija ni več sposobna proizvajati  količin hrane, ki jo potrebujemo, da nahranimo svet. To bo možno doseči samo z agroekologijo. Zaradi raznolikosti organizmov (rastlin, živali in mikroorganizmov) in številnih povezav med njimi dosega ekosistemski način pridelave višje donose. Pridelana hrana pa je kvalitetnejša in polna nutrientov. Energijska bilanca pa pozitivna.«

Primer ekosistemske pridelave

Ekosistemski način pridelave ne pozna monokultur, saj je prisotna biološka raznolikost vrst, ki so med seboj v pozitivnih odnosih. Vse je skrbno načrtovano, saj lahko naključna izbira vrst pripelje do negativnih interakcij med njimi. Primer takšne negativne interakcije dobimo, če sadimo jablane in orehe enega poleg drugega. Oreh s svojimi alelopatskimi snovmi zavira rast jablane. Tako jablane, posajene poleg oreha, hirajo ali celo propadejo.