Cvetovi ognjiča vsebujejo flavonoide, karotinoide, saponoine, triterpene, eterično olje in polisaharide. Če eterično olje nanesemo na svežo rano ali ustno sluznico, deluje protimikrobno. Na ta način se pospeši nastajanje novih, zdravih celic. Saponini, ki so v cvetu, preprečujejo nastajanje glivičnih obolenj, ki se pogosto pojavijo med prsti in notranji strani stegen. Pripravke iz ognjiča uporabljamo za preprečevanje oziroma zmanjševanje vnetij.

Zraven protivnetnega in protimikrobnega delovanja delujejo ognjičevi pripravki tudi notranje. S čajem se lahko borimo proti želodčnim in črevesnim težavam, hkrati pa ognjič prečiščuje tudi kri. Zato ga teden dni pred pričakovano menstruacijo priporočajo ženskam. Ne ureja le čiščenja krvi, temveč tudi blaži krčevite menstrualne bolečine. Rakavim bolnikom se uporaba ognjiča priporoča kot podpora drugim zdravilom. Deluje diuretično, kar pomeni, da pospešuje izločanje seča. Preprečuje pa tudi povišanje koncentracije glukoze v krvi in sproža praznjenje želodca.

Poparek pripravimo tako, da eno do dve veliki žlici posušenih ognjičevih cvetov prelijemo z 1,5 dcl vrele vode. Pripravek pokrijemo in ga pustimo stati od 5 do 10 minut. Vse skupaj še precedimo. Poparek uporabljamo pri vnetju ustne sluznice in žrela. Z njim si izpiramo usta ali ga grgramo od dvakrat do štirikrat dnevno.

Za pomoč pri kožnih vnetjih v ohlajen poparek namočimo gazo in jo za 30 do 60 minut položimo na vnet področje na koži. Oblogo zamenjujemo do štirikrat dnevno.