ANGELIKA

Angelica archangelica

Ali zdravilni gozdni koren. Angelika cveti od julija do avgusta. Rastlina cveti enkrat, nato odmre. Ima velike pernate modrikasto-zelene liste in zeleno-bele cvetove z vonjem po medu. Čeprav jo pri nas,  razen na vrtovih,  redko najdemo, je pogostejša pri sosedih, na Hrvaškem.

Angelika uspeva na vlažnih tleh v zmernih predelih Evrope in Azije vse do Islandije. Divje rastoča rastlina je doma zlasti na obalah Severnega morja in Baltika. V Avstriji in Švici je redka. Oznaka Angélica izhaja iz srednjeveške latinščine in je izpeljana iz grških izrazov aggelikós in ággelos, ki pomenita „sel“ ali „angel“. Legenda pravi, da je zdravilno rastlino ljudem pokazal angel. Ima močno koreniko z gosto zaraščenim koreninskim sistemom. Iz korenike zraste mogočna listnata rozeta, iz katere požene v drugem letu do 2 m visoko votlo, žlebasto, zgoraj razvejano steblo.

Za parfumerje in kemike arome je še posebej zanimiv ciklopentadekanolid, ki, čeprav je prisoten v majhnih količinah, daje korenini angelike značilno mošusno aromo.

Korenine, listi in semena

Cvetovi, ki cvetijo julija, so majhni in številni, rumenkasti ali zelenkasti, združeni v velike kroglaste dežnike, ki obrodijo bledo rumene podolgovate plodove. Angelika raste le v vlažni zemlji, po možnosti v bližini rek ali vodnih nanosov. Angelika raste samoniklo v Rusiji, na Finskem, Švedskem, Norveškem, Danskem, Grenlandiji, Ferskih otokih in v Islandiji, predvsem v severnih delih držav. Komercialno dostopna angelika je pogosto pridobljena iz Madžarske, Romunije, Bolgarije, Nemčije in Poljske. Vsebnost eteričnega olja v korenini angelike se razlikuje glede na starost korenin.

Čaj iz angelike

1 dober ščep drobno narezane korenine namočimo v skodelici mrzle vode in pustimo namočeno pol ure, nato zavremo in pustimo vreti kakšno minuto. Kadar namakamo čez noč, kuhanje ni potrebno. Pijemo trikrat dnevno po eno skodelico.

Je grenčica in aromatično sredstvo

Vsebuje namreč grenčine kot eterično olje, da spodbudi izločanje prebavnih sokov v želodcu in iz trebušne slinavke zbudi tek. Zavre nastanek vetrov in omogoči njihovo sproščanje ter odpravi občutek napihnjenosti, napenjanje in izpahovanje. Notranje se rabi tudi za razkuževanje dihal in izkašljevanje, za odvajanje seča, pri žilni bolezni in ob zastali menstruaciji ter proti nespečnosti živčnega izvora. Kadar jo uporabimo zunanje, pa blaži revmatične bolečine in manjša kožna vnetja.

Od 10. stoletja naprej so angeliko gojili kot zelenjavo in zdravilno rastlino

v Skandinaviji pa je postala priljubljena v 12. stoletju in se uporablja zlasti v kulturi Sámi. Nekoč so ga uporabljali kot zelišče v kuhinji Sámi in poznali kot kvanne.

Uporablja se za aromatiziranje likerjev (npr. Vermouth), omlet in postrvi ter kot marmelada. Dolga svetlo zelena stebla tudi kandirajo in uporabljajo kot dekoracijo hrane. Angelika je edinstvena zaradi svojega prodornega aromatičnega vonja, prijetnega vonja, ki se popolnoma razlikuje od komarčka, peteršilja, janeža, kumine ali čebulice. Korenine angelike so med najpogostejšimi botaničnimi rastlinami, ki se uporabljajo pri destilaciji gina, pogosto se uporabljajo skupaj z brinovimi jagodami in koriandrom kot glavno aromatično značilnostjo gina.

Čeprav je angelika dobro raziskana, pa se med njenim jemanjem izognite daljšemu sončenju in ultravijoličnim žarkom.

Kako pripraviti vino iz angelike in še več koristnih napotkov pa najdete v avgustovski številki revije NARAVA ZDRAVI! Pokličite: 080 47 48!