Zdravilni učinki čokolade

Čokolada je ena tistih dobrot, ki so v Evropo prišle po odkritju Amerike. Tam jo je starodavno ljudstvo Olmekov v Srednji Ameriki poznalo že dobrih 3 tisoč let pred našim štetjem. Od njih so jo tisoč let pozneje prevzeli Maji. Ti so začeli kakavovec gojiti v plantažah in kakavova zrna uporabljati kot plačilno sredstvo. Okrog leta tisoč našega štetja so si Maje podredili Azteki in kakavovec postavili za simbol svoje kulture. Iz zrn so Azteki pražili kakavovo pasto in jo z vodo mešali v grenak osvežilni napitek. Imenovali so ga »čoko-atl« ali po naše – grenka voda. Sliši se zelo podobno naši čokoladi.

Ker je čokolada burila strast, kar počne še danes, so že Azteki čokolado šteli za afrodiziak. V zahodnih kulturah je poleg rož nepogrešljivo darilo ljubljeni osebi. Čokolada namreč vsebuje tako imenovano »molekulo ljubezni«, fenietilamin, ki aktivira hormona dobre volje, dopamin in noradrenalin. Kapljica »pelina v sladki kupi« je le ugotovitev, da lahko čokolada pri občutljivih ljudeh z zgago sproža glavobole.

Koristna je vsaka čokolada, temna in svetla. Je tudi poživljajoča, saj vsebuje kofein in teobromin ter veliko več antioksidativnih polifenolov za zdravo srce in ožilje kot zeleni čaj. Ker spodbuja živčne receptorje, sinapse, deluje protistresno in antidepresivno. Poveča tudi izločanje serotonina in endorfina; dveh snovi, ki zagotavljata dobro počutje. V čokoladi je tudi veliko vitaminov A, E, D, C in B1 ter obilica mineralov, zlasti kalija, magnezija, kalcija, natrija in celo železa.