Intervju – Mojca Černe: »Azijska rastlina Murdannia Loriformis zdravi več vrst raka.«
Mojca Černe iz Radvanja pri Mariboru, je bila že kot otrok povezana z naravo. Spominja se, da je s sprehodov vedno prihajala s polnimi žepi zelišč, ki ji jih je pokazala mama. Tudi kasneje, ko si je ustvarila svojo družino, je to ljubezen do narave ohranila. Iz nabranih rastlin je začela izdelovati različne pripravke, s katerimi je pomagala otrokom, možu pa tudi sebi in prijateljem ob različnih zdravstvenih težavah.
Potem pa se je kakšnih 15 let od tega, v Turističnem društvu Radvanje, prvič srečala z pri nas neznanimi zdravilnimi rastlinami. Te za nas takrat eksotične rastline so jo povsem prevzele in našle mesto na njenem zeliščnem vrtu. Kot pravi sama, je postala pravi vrtnarski entuziast. Ker rastlin, ki so doma na Kitajskem, Tajskem pa tudi v Indiji, ni poznala, se je lotila raziskovanja. Znanstvene raziskave, ki jih je zasledila na internetu in so govorile o zdravilnosti teh rastlin, so jo navdušile. Ko pa je dobila še veliko pozitivnih povratnih informacij od ljudi, ki so te rastline sami preskusili, se je ob moževi pomoči povsem posvetila pridelavi pa tudi predelavi teh zanimivih azijskih rastlin. To pa seveda ne pomeni, je rekla Mojca, da v njenem vrtu na Pohorju, kjer je čisti zrak in zdrava zemlja, ne rastejo tudi domače zdravilne rastline. Je pa res, da ji je eksotika bližja, pa čeprav je s temi rastlinami veliko več dela.
Kako se je vse skupaj začelo?
»Na eno od srečanj, ki smo jih imeli kot botanična sekcija pri našem Turističnem društvu Radvanje, je prišel gospod, ki je dolga leta živel v Švici. Ko se je upokojil, se je preselil nazaj v Slovenijo in s seboj na to srečanje prinesel tri do takrat nam neznane rastline – Jiaogulan, Pita Bhringeraj in Sambung Nyawa. Vsakemu članu je dal po eno sadiko teh treh rastlin in ker sem bila že od nekdaj neke vrste vrtičkarica, so mi bile rastline zelo zanimive. Večini članov so rastline propadle, meni pa dobro uspevale in sem jih začela razmnoževati. Ob tem sem preko interneta poiskala tudi čim več informacij o teh rastlinah, saj pri nas nisem poznala nikogar, ki bi imel z njimi kakšne izkušnje. Več kot sem brala, večji potencial sem videla v njih in njihovih zdravilnih učinkih.«
Če gremo po vrsti. Kakšna rastlina je Jiaogulan?
»Jiaogulan raste v naravi na Kitajskem in po vsej Aziji. Pravijo ji tudi rastlina nesmrtnosti, ker med drugim vsebuje učinkovine, ki zavirajo staranje. Je pa zelo univerzalna rastlina, saj jača imunski sistem, uravnava krvni sladkor in krvni tlak, topi maščobe, znižuje slab holesterol in dviguje dobrega ter čisti jetra. Raziskave na Kitajskem so pokazale, da se z njegovo pomočjo sladkor in ogljikovi hidrati v telesu pretvarjajo v energijo, namesto da bi se sladkor spreminjal v trigliceride. Zato ga je na Kitajskem celo ena od reprezentanc uporabljala kot neke vrste naravni doping, saj daje telesu večjo moč in vzdržljivost. Pri Jiaogulanu je zanimivo tudi to, da je adaptogena rastlina, kar pomeni, da da človeku to kar ta potrebuje, kar je viška pa se izloči iz telesa. Zato čaj iz te rastline lahko pijejo tudi otroci. Poleg tega zdravi pomanjkanje apetita, kašelj, kronični bronhitis, odpravlja vnetja, razjede, zaprtje, stres, topi žolčne kamne in odpravlja debelost. Ker topi maščobe, je tak čaj dober tako za ožilje kot za hujšanje. Je pa res, da je treba pri hujšanju kar vztrajati pri pitju čaja, dnevno ga je treba popiti od dva do tri litre. Preden začne čaj delovati, mine kakšen mesec in pol, po tem pa se začne intenzivno hujšanje.«
Kako vzgajamo to zanimivo rastlino?
»Nobena od eksotičnih rastlin, ki jih gojimo ni prezimna. Zato se vsako leto posebej trudim osnovno »floto« ohraniti čez zimo in marca narediti nove nasaditve. Potaknjence sadim na Ribniškem Pohorju, kjer imamo vrt in počitniško hišico, saj je tam zelo čisto okolje, primerno za vzgojo rastlin. Je pa res, da Jiaogulan potrebuje kar nekaj časa, da zraste, saj ima močan koreninski sistem in dokler se korenine ne okrepijo, ne raste dobro. Ko pa so te dovolj močne, začne bujno rasti. Ljudem, ki želijo tudi sami vzgojiti to rastlino svetujem, da si na začetku v korita posadi vsaj 3 rastline. Pomembno pa je tudi, da rastlin ne izpostavljamo preveč soncu, zato jih imamo bolj v senci. Rastlina potrebuje tudi precej vlage, tako da jo moramo pogosto vlažiti. Sama jo jeseni porežem, rahlo zalijem in dam v klet, kjer jo potem vsake toliko vlažim. Razmnožujemo jo lahko tudi s koreninskim sistemom, ne samo s potaknjenci. Paziti pa moramo, da ima zemlja pravi Ph, in če je pravi, je ni treba gnojiti. Mi zemljo le gnojimo, pa še takrat uporabljamo konjski gnoj. Le pod samo sadiko dam tudi kakšen briket. Vse rastline, ki jih imamo, se lahko gojijo tudi v hišah in stanovanjih, paziti je treba le, da so na toplem in da imajo dovolj svetlobe. Lahko so tudi na okenski polici, vendar ne na direktnem soncu.«
Kako Jiaogulan uporabljamo?
»Večinoma se ga uporablja za čaj ali tinkturo in ker je univerzalna rastlina, je posebej primerna za uživanje tudi pozimi. Liste narežemo na manjše koščke in jih posušimo v senci na zračnem mestu. V bistvu je korenina še bolj zdravilna kot listi, a mene boli srce, da bi uničevala korenino. Sem pa enkrat poskusila narediti iz nje tinkturo, ki pa je nekoliko grenka. Če si pripravljamo čaj, je za začetek primerna količina ščepec suhe zeli za skodelico čaja, lahko pa količino tudi povečujemo. Vodo uporabljamo vročo, a ne vrelo, nekje na 80°C, ker prevroča lahko povzroči pregrenek okus. Lahko pa ga uživamo tudi svežega, tako da vsak dan prežvečimo in pojemo po 3 do 4 sveže mlade listke.«
Kakšne so izkušnje z uživanjem te rastline?
»Imamo zelo dobre izkušnje in odzive. Še posebej pri kroničnem bronhitisu, za katerega so tudi narejene študije pokazale, da ga ozdravi v 96%. Tudi pri povišanem sladkorju v krvi se je izkazal kot uspešen. Leta nazaj, ko sem imela predavanje v Murski Soboti, se ga je udeležil tudi neki gospod, sladkorni bolnik, ki pa je bil zelo skeptičen do te rastline. Mislil je, da gre za neko muho enodnevnico. Po predavanju je prišel do mene in me izzval. Rekel je, da bo sedaj cel večer ogromno jedel, pojedel celo večerjo, spil pol litra vina in pojedel tudi tortico. Po takšni hrani bi se mu merilc sladkorja v krvi zjutraj ustavil pri številki 23. Da pa bo pred spanjem pojedel liste te rastline in zjutraj preveril, če res kaj pomaga. Drugo jutro je šokiran klical mojega tasta, ker moje številke ni imel, in povedal, da se je merilec sladkorja zjutraj ustavil na številki 7. Ni mogel verjeti. Slišala sem, da je kasneje na svojem posestvu izruval kar nekaj trsov in namesto njih zasadil to rastlino.«
Poglejmo še rastlino Sambung Nyawa.
»Sambung Nyawa je tudi azijska zdravilna rastlina. Po tradicionalni kitajski medicini se uporablja predvsem za nižanje krvnega sladkorja, je pa tudi antivirusna in deluje tako proti virusom kot proti bakterijam. Zelo je dobra tudi za kožo, ob recimo luskavici ali ekcemih, lišajih, dermatitisu, tudi ob pikih komarjev. V Indoneziji jo uporabljajo tudi za zniževanje telesne temperature, pri težavah z ledvicami in hipertenzijo. Čisti namreč ledvice in odpravlja ledvične kamne. V Maleziji jo uporabljajo za zdrav
ljenje migrene, zaprtja, visokega krvnega tlaka in raka, tam jo celo poimenujejo BAI bing CaO – rastlina za sto bolezni. Mesnati listi se uporabljajo za čiščenje krvi in limfe, celjenje zunanjih in notranjih ran, razstrupljanje telesa in izboljšanje prebave. Učinkovito deluje tudi pri vnetih očeh.«
Kako jo uporabljamo?
»Za sladkorno bolezen in visok krvni tlak najbolj priporočam uživanje sveže rastline. Pojesti je potrebno 7 svežih listov zjutraj in 7 zvečer. Če jih ne moreš kar tako zaužiti, si jih lahko razrežeš in daš v solato. Ob vnetju grla in sinusov naj otroci pojedo 4 sveže liste, odrasli pa 7 listov na dan. Proti hemoroidom in visokem holesterolu je treba pojesti tri liste dnevno. Pri vnetih očeh stolčeš list in ga za 15 minut položiš na oči. To deluje kot delujejo kapljice. Za kožne bolezni nekateri izdelujejo tudi kreme iz nje. Ob pikih insektov ali mravelj pa si pomagamo tako, da vzamemo 20 listov, jih kratko blanširamo v slani vodi, da se zmehčajo, damo na mesto pikov in zavijemo v gazo. To ponovimo 1 do 2 krat na dan, seveda, ko gre za večje področje. Za manjše pike pa zmečkamo list in namažemo na mesto ter povijemo z gazo. Ker jo tako kot ostale rastline čez zimo preselimo v notranje prostore, si je čez leto za ta čas dobro pripraviti čaj, ki pa ga je potrebno popiti nekoliko več, sploh če gre za zdravstvene težave. Proti povišanemu sladkorju, na primer, to pomeni, da pijemo 2 litra čaja dnevno. Za večjo moč mu lahko dodamo še tinkturo. Sama jo pripravljam v razmerju 1:5 – en del rastline in pet delov alkohola, najboljše domačega sadjevca. Takšno mešanico pustimo 3 tedne na temnem mestu, vmes jo kot druge tinkture večkrat premešamo, na koncu pa čez gazo precedimo. Če želimo okrepiti čaj in povečati njegov učinek, mu zjutraj in zvečer dodamo še čajno žličko tinkture.«
Na kaj je treba biti pozoren pri vzgoji rastline?
»Najbolj pomembno je, da imamo dovolj sadik. Izkušnje kažejo, da daje najboljše rezultate uživanje sveže rastline, še posebej pri sladkorni bolezni. Zato tudi vsakemu svetujem, da že na začetku vzame 5 do 6 sadik, ki si jih posadi na sončni del vrta. Paziti je treba le na naravne škodljivce, tudi polži jo imajo namreč zelo radi. Ko rastlina raste, pa ji je potrebno rezati vrhove in iz njih delati potaknjence. Čez poletje se na vrtu lepo razraste, jeseni pa jo je treba površičkati in matično osnovo pospraviti v notranji del. Ker je trajnica, jo obnavljamo s potaknjenci. Steblo namreč s časoma postane trdo, zato ga vsaki dve leti vsadim v korita in spomladi posadim nove potaknjence, ker tako lepše raste.«
Je za rastline veliko zanimanje in kaj pravijo uporabniki?
»Še posebej po tem, ko je bil pred leti v vaši reviji objavljen članek o teh rastlinah, je bilo povpraševanje izjemno. Spomnim se, da sva takrat z možem, ko sva šla za 1. maj na dopust, na morje, vozila s seboj poln avto sadik in se po poti ustavljala v številnih krajih. Nekateri, ki jih naročajo so bolni ali imajo bolnika v družini, večinoma pa so entuziasti tako kot jaz, ki rastline nato razmnožujejo in delijo naprej. Imamo pa zelo dobre povratne informacije, sploh od sladkornih bolnikov. Nekateri so si krvni sladkor iz 13 ali petnajst zmanjšali kar na 7 ali 8. Veliko ljudi nas pokliče in pove, kako so zadovoljni, kako so si z rastlino pomagali.«
Tretja zanimiva rastlina je Pita Bhringeraj.
»Tako je, to je ajurvedska rastlina, ki se uporablja predvsem za jetra in žolč. V Indiji dajejo celo v bolnišnicah bolnikom liste namesto tablet in to trikrat na dan. Zdravi zlatenico, hepatitis ter vse kar je povezano z jetri in žolčem. V Indiji zelišče uporabljajo za zaustavljanje materničnih krvavitev, kot tonik za čiščenje jeter in proti trebušnim oteklinam. Sokovi in listi se uporabljajo tudi kot sredstva za barvanje las ter kot pospeševalec rasti las in proti plešavosti. Tradicionalno so listi uporabni tudi kot tonik, ki blaži kašelj, glavobol in več kožnih bolezni. Študije so pokazale, da z zaužitjem izvlečka rastline zaviralno vplivamo na rast raka prostate, da deluje antiglivično in protivnetno ter tudi analgetično.«
Jo je tako kot druge težko vzgajati?
»Tudi to je rastlina, ki raste v toplih podnebjih in je v naših krajih pozebna, zato jo pred zimo prenesemo noter. Je pa drugače nezahtevna za vzgojo in ji sobne temperature ne povzročajo težav, potrebuje le svetlo mesto, ker ne mara sence in ne preveč vlage v zimskem času. V višino zraste 60 cm, v premer pa 30 cm in jo kot druge razmnožujemo s potaknjenci. Sama svetujem, da jo imamo na vrtu v tri litrskem razsadnem lončku zato, da jo pred zimo lažje prenesemo na toplo. Ima pa žal tudi kar nekaj sovražnikov. Sama sem tako morala eno serijo sadik povsem zavreči, ker jih je napadla bela muha. To sem prinesla domov s stevijo, ki sem jo kupila v eni od drevesnic. Listi so se skrivenčili in propadli, tako da ji ni bilo več pomoči. Potem sem poklicala gospoda Ivana, ki mi je dal prve sadike, da mi je poslal nove. Na srečo jih je imel. Stevijo sem tudi zavrgla in se odločila, da je na mojem vrtu ne bom imela.«
Kako pa jo uživamo?
»Pripravimo si lahko tinkturo in čaj, jejo pa se tudi sveži listi. Zelo dobro je nekajkrat na dan pojesti 5 do 6 listov in poleg piti tudi čaj. Čez zimo seveda več čaja in tinkture. Za čaj se enako kot pri vseh teh rastlinah listi posušijo v suhem in zračnem prostoru. V indijski avtohtoni medicini, se sok iz listov uporablja za zdravljenje zlatenice, zdrobljeni listi pa za zdravljenje išiasa – polaga se jih na boleče mesto in zavije z gazo.«
Imate kakšne zanimive izkušnje z uživanjem te rastline?
»Ja, tu imamo izkušnjo z gospodom, ki so mu rekli, da ima predrakave spremembe na prostati. Tega nam ni povedal, prišel je le po zelišče. Nato si je sam naredil čaj in ga užival redno dva meseca. Ko je šel na kontrolo, se zdravnik ni mogel načuditi, ker je imel prostato, kot je sam rekel, kot dojenček.«
Imate pa tudi eno novejšo rastlino.
»Tako je, to je Murdannia Loriformis. Je tajska rastlina, ki raste v subtropskem pasu, tako da pri nas komaj da uspeva. V Aziji raste kot plevel in je ne moreš uničiti, pri nas pa je redkost. Tradicionalno so jo uporabljali proti kroničnemu bronhitisu, kasneje pa so ugotovili, da zdravi tudi pljučnega raka oziroma da preprečuje razmnoževanje vseh vrst raka in sicer tako, da rakaste celice enostavno propadejo. Ob uživanju te rastlino rakaste celice namreč ne dobijo kisika in hrane, zato odmrejo. To si lahko predstavljamo tako kot da učinkovine iz rastline obkrožijo rakaste celice, naredijo obroč okoli njih in jih ne pustijo več dalje, da bi se širile. Začeli so delati tudi druge raziskave in ugotovili, da deluje tudi na več drugih rakov, na možganske rake, na jetrne rake in črevesne rake. Rezultati raziskav kažejo, da ustavi rast rakavih celic v črevesju za 56%. Zdravi pa tudi herpes.
Narejena je bila še ena študija o vplivu te rastline na različne rake. Testirali so 100 ljudi in 95% je preživelo. Spletno stran, ki je to objavila, so žal zelo hitro napadli s komentarji in je bila vidna le 3 tedne, potem pa so jo umaknili. Žal je farmacija zelo močna, in takšne stvari hitro skrije.«
So tudi vaše izkušnje s to rastlino pozitivne?
»Da, tudi mi že imamo dobre rezultate. V opisih, ki jih najdemo, sicer ni napisan ledvični rak, a imamo sami s tem izkušnje. Sorodnica naših prijateljev je prišla do nas, ker je imel njen oče raka na ledvicah. Imel je še nekaj mesecev do operacije, na ledvicah pa je imel 7 cm velik tumor. Metastaze je imel že na jetrih, črevesju in želodcu. Sami smo bili malo skeptični ali bo pomagalo ali ne in v tistem času tudi nismo imeli dovolj rastline, da bi ji jo dali. Zato smo štirje, ki se s tem ukvarjamo, zbrali za eno vrečko posušene rastline, jo zmleli, in dobili za eno skodelico prahu. Dali pa smo ji tudi eno svežo rastlino. Hčera je očetu dala vsak dan zjutraj žličko prahu v čaj in 2 sveža lista, ki ju je pojedel. To mu je dajala redno 30 dni. Po tem času je šel v bolnico, kjer so mu vzeli kri, da bi preverili tumorske markerje. Ker so bili v prvo negativni, so mu preiskavo naredili še enkrat, ko so bili ti ponovno negativni. Nato je šel na ultrazvok in od tistega tumorja je ostala samo še za zrno graha velika izrastlina, ko so jo izrezali je tudi ta bila negativna. Ko so ga primarij, zdravnik in kirurg spraševali, kaj je delal, sam niti ni znal povedati, ker je vedela le hčerka.
Drug primer je naš prijatelj, ki je imel pljučnega raka. To je bilo lani. Zdravniki so mu dali še 60 dni življenja. Ko smo to izvedeli, smo mu poslali rastlino, ki jo je takrat redno užival in živi še danes.
Dobre izkušnje imamo tudi s tistimi, ki so imeli raka na debelem črevesju, bilo jih je okoli 5 in so sedaj vsi negativni. Pri enem se rak celo po operaciji ni zaustavil kot bi se mogel in je po tem pil Murrdanio 2 meseca, ko se je zadeva končno ustavila. Ko vidiš takšne rezultate, dobiš še več volje za naprej.«
Pomagala naj bi tudi ob kostnem raku?
»Tudi. K nam je prišla gospa iz Velenja, ki je imela raka na kolku. Dala sem ji čaj in prah. Imela je še 2 meseca do operacije, ampak je rekla, da bi si poskusila pomagati še s tem. Čez 1 mesec me je poklicala in povedala, da se zelo dobro počuti in da bi rada čaj iz Murdannije pila še naprej. Ko je prišel čas operacije, ni bilo več videti ničesar in kolk ji je ostal. Jeseni je prišla do nas, ker smo bili na vikendu, nas je čakala pred vrati eno uro, da se je zahvalila, ker je bila tako hvaležna in da nam je povedala celotno zgodbo. Nato je vzela še čaja za eno kuro, ker ga je dobro piti tudi preventivno. Vsak ima namreč določeno količino rakavih celic v sebi, samo da se pri enih razmnožijo in spremenijo v raka, drugi pa z njimi normalno živijo. Zato vsakemu priporočamo, da naredi takšno preventivno kuro.«
Kako ste sploh prišli do te rastline in kako se jo vzgaja?
»Dobila sem jo od istega gospoda Ivana, ki mi je dal že prve rastline. V tem času je šel v Švico, kjer ima en del družine in našel to rastlino. Seveda sem takoj rekla naj mi jo prinese. A ker je bilo za njo takšno povpraševanje, jo je moral naročiti, da so mi jo poslali, pa še takrat sem namesto petih dobila le eno. Skozi leta sem jo toliko razmnožila, da jo lahko uporabljamo. Potrebuje namreč zelo toplo podnebje in vlago. Pri nas na vikendu čudovito uspeva. Liste za čaj sušimo, kot pri drugih rastlinah, lahko pa jih zmeljemo v prah, kar je še najbolj učinkovito. So pa zelo mesnati in voskasti, zato jih je pred sušenjem potrebno porezati. Tudi to rastlino prezimimo v hiši in razmnožujemo s potaknjenci.«
Kako pa jo uživamo?
»Pri rastlini je užitno vse, ampak večinoma se uporabljajo listi. Iz suhih listov si skuhamo čaj, lahko pa jo uživamo tudi svežo, tako da 12 dag rastline zmečkamo v možnarju v sok, ga čez gazo precedimo in uživamo 2 čajni žlički, 1 zjutraj in 1 popoldne, lahko pa ga damo tudi v sok. Suhe liste lahko zmeljemo v prah in uživamo tako, da čajno žličko tega prahu damo v jogurt, zmešamo in to zaužijemo dvakrat na dan. Pri konzumiranju te rastline se lahko prvi teden čuti kakšna slabost ali slabo počutje, ampak to ni vzrok, da bi prekinili z uživanjem. Potrebno je vztrajati, saj se po 2 mesecih sigurno vidijo rezultati. Žal je namreč tudi pri teh rastlinah tako kot pri marsikateri stvari, da se ljudje najprej zelo zanimajo, vzamejo en čaj in tinkturo in mislijo, da so s tem že vse rešili. Pa ni tako, treba je vztrajat vsaj mesec dni, da se pokažejo rezultati.«
Imate še kakšno zanimivo rastlino?
»Imamo tudi Vasako. To je grm in je ajurvedska rastlina, ki raste na Kitajskem. Prav tako ni prezimen, je pa zelo dober za pljuča, bronhitis, pomagal pa naj bi tudi pri odvajanju od alkohola in cigaret. Žal pa je malo nepraktična za vzgajanje, ker zraste kot grm in jo pozimi težko spraviš v notranje prostore. Ravno zato je do sedaj nisem niti razsajala, mogoče pa bom poskusila letos.«
So kakšna opozorila pri uživanju vseh teh rastlin?
»Do sedaj še nisem zasledila nobenih kontraindikacij. Tudi slabost na začetku, ki sem jo omenila pri Murdanniji je zanemarljiva, glede na rezultate, ki jih lahko da. Pri Sambung Nyawi je treba edino opozoriti, da morajo tisti, ki jemljejo tablete za zniževanje sladkorja, ob uživanju rastline in pripravkov iz nje redno meriti krvni sladkor, ker bi lahko prišlo do hitrega padca le tega. Zato jo tudi tisti, ki nimajo težav s sladkorno boleznijo, naj ne uživajo v prevelikih količinah. Skodelica čaja na dan je povsem dovolj. Mislim pa, da če bi jo sladkorni bolniki redno uživali, niti ne bi potrebovali tablet. Zgodilo se je namreč tudi že, da je kateri od zdravnikov sladkorne bolnike poslal k nam, pa tudi kakšen zdravnik s to boleznijo se je že oglasil pri nas. Jiaogulana recimo tudi ne bi priporočila nosečnicam ter tistim, ki imajo težave s srcem in uživajo zdravila za redčenje krvi. Tudi sama rastlina jo namreč nekoliko redči. Rastlino sicer lahko uživamo nepretrgoma, ker je adaptogena in nima stranskih učinkov. Ker pa redči kri, je treba biti v prej omenjenih primerih malce bolj previden. Omenila bi še to, da je čaje vedno potrebno kuhati v emajlirani posodi in tudi cedilke naj bi bile plastične oziroma nekovinske. Se pa vse čaje kuha na enak način, torej, da se zavre voda, vmeša zelišče, se pokrito počaka 10-15 minut in se nato pije.«
Sodelujete še s kom drugim in načrtujete za prihodnost še več novih rastlin?
»Zdaj ne sodelujemo z nikomer. Z nekaterimi smo poskušali, ampak so ti videli samo same sebe ali kakšne lastne koristi, poleg tega so nam podajali tudi določene informacije, ki pa so bile neresnične, ko smo jih preverili. Midva z možem Markom želiva delati pošteno in rastline, ki jih imamo, imajo certifikate. Jiaogulan jih ima 300, Sambung Nyawa pa 150 certifikatov in to so uradni dokumenti.
Seveda je takšnih zanimivih in uporabnih rastlin še ogromno, a žal zaenkrat nimamo dovolj prostora, še posebej pozimi, da bi si jih lahko privoščili. Če pa nam uspe narediti še kak rastlinjak, pa jih bomo mogoče imeli še več.«
Kdo prihaja vam in kako za vas izvedo?
»Prihajajo zelo različni ljudje, ki jih nekdo pošlje. Gre torej za informacije od ust do ust. Včasih sploh ne vemo od kdo in kako oziroma kdo jih je napotil k nam. Žal pa so nekateri že zelo bolni, tudi takšni, ki so jim rekli, da imajo samo še 3 tedne življenja in se oprimejo vsake bilke. Takšnim seveda ne morem garantirati uspeha.«
Gojite na vrtu tudi katere ne eksotične zeli?
»Sem tudi entuziastična ljubiteljica čilija. Čilija imam res veliko, tudi tiste najbolj pekoče. Te uporabljamo v hrani, še posebej mož, so pa dobri tudi v zdravilne namene. Tinktura se priporoča ljudem, ki začutijo ali pričakujejo srčni napad. Samo eno kapljico je takrat treba dati pod jezik in s tem se prepreči srčni napad. Dobra pa je tudi za ožilje, krvni obtok in tudi za želodec. Sama jo pripravljam tako, da čilije posušim, zmeljem in dam v steklenico nekje 5 cm prahu in do vrha nalijem sadjevca. Po treh tednih tinkturo precedim in jo uporabljamo za krepitev imunskega sistema. Menda pa naj bi pomagala tudi proti debelosti, proti rejenju.
Tudi česna imamo zelo veliko iz njega mož dela tinkturo. Vzame 1 del česna ali čemaževih cvetov, in doda 2 dela alkohola. In to čim bolj dolgo namaka. Tokrat ga je tako namakal kar 2 leti. Vsake toliko se ga premeša in nato precedi. Takšno tinkturo ob boleznih in prehladih jemljemo 3 krat na dan po 20 kapljic. Preventivno, še posebej jeseni, pa si naredimo mesečno kuro in jemljemo po 10 kapljic trikrat na dan. To naj bi tudi jačalo potenco in zniževalo pritisk.
Za veselje in domačo uporabo pa delam tudi ognjičevo mazilo in tinkturo, konopljino mazilo, tinkturo iz ameriškega slamnika in še in še.«