Narava nam že ponuja pljučnik

Pljučnik cveti od marca do konca maja. Nabiramo cvetočo zel brez korenin, spomladi pa liste. V zdravilne namene so uporabni tako listi kot cvetovi rastline, ki jih je treba posušiti. Priporočamo, da ga nabirate v lepem in suhem vremenu, saj v takšnih pogojih vsebuje mnogo kremenčeve kisline.

Liste posušimo pri temperaturi od 30 do 40 °C, lahko v sušilniku, v senci na toplem prostoru ali na krušni peči v tankem sloju. Pomembno je, da po sušenju listi ostanejo lepe zelene barve – če listi potemnijo, izgubijo veliko svojih zdravilnih učinkovin. Zaradi visokih vsebnosti kremenčeve kisline, rudninskih snovi, smole in čreslovin je cenjen pri zdravljenju vseh bolezni dihal. V njem najdemo tudi saponine, mineralne snovi, flavonoide, askorbinsko kislino in alantoin. V lekarništvu se uporablja v obliki čaja. Uradna medicina sicer pljučnika ne uporablja.

In še recept za sok iz pljučnika

Primeren je pri hripavosti ter vnetju grla in glasilk, zato je priporočljiv za pevce. Sveži sok je lahko pri prehladu pomešan z medom. Pripravimo ga tako, da stisnemo sveže liste pljučnika, da spustijo sok, ki ga nato uživamo po majhnih žličkah, a nič več kot 2 kavni žlički dnevno, še najbolje po obroku.