Rdeča pesa
Rdeča pesa spada med kultivirane vrste pes. Je dvoletna gomoljnica, kar pomeni, da v prvem letu formira vegetativne organe, torej koren, liste in steblo, v drugem letu pa generativne, torej cvet, plod in seme. Na vrtu navadno ne dočaka takšne starosti, saj jo običajen kmetovalec goji zaradi njenega gomolja.
Poznana je bila že v starem Egiptu in prazgodovinski Nizozemski. Babilonci so jo že pred 4.000 leti pričeli uporabljati v zdravilne namene. . Prvič so jo križali stari Rimljani, v njihovi starodavni knjigi Apicija pa najdemo najstarejše recepte, ki kot glavno sestavino vsebujejo prav rdečo peso. Juho iz rdeče pese so uporabljali kot odvajalo. Pomešana je bila z vinom, navadno tudi s piščančjim mesom in ovseno juho. S pripravki iz rdeče pese so med drugim zdravili tudi vročino in jo uporabljali za obkladke za rane.
Znanstvene raziskave so dokazale ugoden vpliv rdeče pese na našo kri. Visoke koncentracije železa, folne kisline in kalija preprečujejo slabokrvnost. Med drugim je bogata tudi z vitaminom C, niacinom in minerali, kot sta magnezij in fosfor.
Uporabimo jo lahko tudi za zniževanje povišanega krvnega tlaka. Ker rdeča pesa vsebuje snovi, ki se v telesu pretvorijo v dušikov oksid, pomaga pri razširjanju krvnih žil. Na ta način se krvni tlak zniža.
Zmešamo 250 gramov sveže rdeče pese s 100 grami koprivinega soka. Pripravek pijemo po požirkih en mesec. Priporočamo uživanje na vsako uro.