Navadna kislica je zelnata rastlina, ki je zelo pogosta, saj v Sloveniji raste po travnikih, ob vodah in na gozdnih robovih ter je zelo razširjena po celotni državi. Ima značilno ovalno in ozko listje, ki je svetlo zelene barve in ima značilen okus po kislem.

Kislico so že v antiki uporabljali za različne namene. Stari Grki so jo uporabljali kot afrodiziak in jo posipali po hrani, Rimljani pa so jo uporabljali v kulinariki in zdravilstvu.

V srednjem veku so jo uporabljali pri težavah z želodcem, pomanjkanju apetita, prebavnih težavah, ledvičnih kamnih in celo malariji

V srednjem veku so kislico uporabljali za zdravljenje krvavitev in za lajšanje bolečin v trebuhu. Danes se kislica uporablja po vsem svetu za svoje zdravilne lastnosti. Še posebej priljubljena je v Franciji, kjer jo uporabljajo v kuhinji kot sestavino v različnih jedeh. V Sloveniji je kislica prav tako pogosta sestavina v tradicionalni kulinariki. Kljub vsem zdravilnim lastnostim kislice pa je treba biti previden pri njeni uporabi. Kislica lahko vsebuje oksalno kislino, ki lahko v velikih količinah povzroči ledvične kamne

V kulinariki jo uporabljamo za pripravo različnih jedi, kot so juhe, omake, enolončnice, solate, rižote in testenine

Njena kislost poskrbi za prijetno osvežujoč okus, hkrati pa tudi pospešuje prebavo. V prehrani se uporablja predvsem mlado listje kislice, saj je bolj nežno in ima prijetnejši okus.  Lahko pa jo uporabimo tudi kot nadomestek za kis v solatah ali v marinadah za meso.

Čaj iz kislice ima pomirjujoč učinek na prebavila, krepi imunski sistem, izboljšuje apetit ter pospešuje izločanje strupov iz telesa

Čaj iz kislice lahko pripravimo tako, da eno žlico suhega listja prelijemo z eno skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov. Bogata je s vitamini C, A in K, folno kislino ter kalijem, magnezijem in železom.

VEČ PA V APRILSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! Še niste naš naročnik? 080 47 48!