Naša strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak astmatikom svetuje raznoliko hrano, ki vpliva na stanje pljuč. To so njeni nasveti.

Astma je kronična bolezen dihal, pri kateri se zračne poti v pljuča stisnejo in zamašijo s sluzjo in izločki. Kaže se kot ponavljajoči napadi sopenja, kašljanja in lovljenja sape. Vzrok je vnetje bronhijev; to privede do hudih krčev gladkih mišic, ki zožijo dihalne poti. Vnetje sprožajo levkotrieni; snovi, ki jih zaradi neustreznega razmerja med maščobnimi kislinami tvorimo sami v telesu.

Od leta 1980 se je število astmatikov povečalo za skoraj 60 odstotkov. Naraščanje števila obolelih za astmo tudi v Sloveniji strokovnjaki pripisujejo slabi prehrani, ki ne zagotavlja ustreznega imunskega sistema. Ugotovili so namreč, da je mogoče večini astmatičnih bolnikov pomagati z uravnoteženjem prehrane, saj določena hrana zavira vnetja in širi dihalne poti, redči sluz v pljučih in preprečuje alergijske reakcije na hrano, ki lahko sprožijo napad astme. Tu so zlasti odločilne maščobne kisline omega 3, ki zavirajo delovanje vnetnih prostaglandinov. Danes imajo znanstveno podlago tri stvari: ostre jedi, sadje in zelenjava z veliko vitamina C ter ribe in čisto ribje  olje.

Astmo so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. Na egipčanskih papirusih so okoli leta 1.500 pred našim štetjem zapisali, da astmo blažijo kumina, brinove jagode in vino. Stari rimski in grški zdravniki so priporočali česen, ostro papriko, cimet in kis. V srednjem veku je zdravnik Maimomides, prav tisti, ki je opozarjal na zdravilno kokošjo juho, priporočal ribe, janež, peteršilj, meto, redkev, rozine, vino in ječmenovo kašo.