Kakšna dela nas čakajo v tem mesecu?
Od zelišč ta mesec zacveti bezeg, ognjič, rman, dežen, dobra misel, gabez, njivska gorčica, kamilica, kislica, spominčica, pljučnik, rogovilček, rešeljika, vodna kreša, portulak. Pobiramo plodove zelenih brinovih jagod, prve gozdne jagode in robide ter cvetove zelišč, ki se v suhem in lepem vremenu v senci hitro posušijo. V zelenjavnem vrtu sadimo solate za sprotno pobiranje, v začetku meseca posadimo še fižol in sladki krompir. Za jesen si začnemo vzgajati sadike kolerabe, zimskega pora, blitve, cvetače in kolerabice. Nekateri raje počakajo, da se vreme dokončno otopli, saj je sicer potrebno poskrbeti za ustrezno zaščito proti zmrzali. Vsekakor lahko s sajenjem vrtnin še počakate, drugače pa lahko začnete saditi neobčutljive vrtnine. S sajenjem občutljivih sadik počakamo, da ”ledeni možje” opravičijo svoje ime.
V mesecu maju je glavno vrtno opravilo še vedno rahljanje zemlje, setev in sajenje. Letos še posebej, saj se je hladno vreme zavleklo precej v april. Sadike paradižnika, jajčevcev in paprike preden jih posadimo v zelenjavni vrt predhodno navadimo na zunanje temperature. To storimo tako, da jih nekaj dni pred presaditvijo v lončkih prestavimo v zavetrni prostor zunaj ali pa jih čez dan postavimo na sonce, zvečer pa zopet v notranje prostore. Tako bodo sadike lažje prenesle prvi šok ob sajenju v zemljo. Najbolj priporočljiv datum za presajanje sadik na prosto je okoli 15. maja, na dan za plod. Po navadi so to sadike paradižnikov, jajčevcev, buč, bučk, lubenic, melon in kumar.
Da bodo paradižniki slastni
Paradižnike sadimo globoko. Sadimo nizke ali visoke sorte paradižnika. Bolj odpornejše so hibridne sorte, ki so odporne na različne bolezni. Nizke sorte paradižnika dobro uspevajo tudi v posodah, ki morajo biti pred sajenjem čiste in z drenažnimi luknjami, prostornine 5 do 8 litrov, premera 14 do 18 cm, takšnim nizkim, grmičastim sortam tudi ni potrebno odstranjevati zalistnikov. Za sajenje paradižnika naj bi imela zemlja konstantno temperaturo nad 10 stopinj C, za ostale plodovke pa na 15 stopinj. Nočne temperature naj se ne bi spustile pod 5 stopinj C. Sadike paradižnika sadimo do prvih listov, sadika naj ne bi bila višja od 20 cm, steblo sadike pa debelo vsaj za en svinčnik. Sadika paradižnika naj bo brez cvetov, v kolikor so se že naredili, jih pred sajenjem odstranimo, saj se tako bolje ukoreninijo in razvijejo steblo, listi in koreninski sistem. Paradižnik sadimo na sončno in toplo lego v zrahljano zemljo, do pol metra narazen. Tudi vrste naj bodo vsaj 70 centimetrov narazen. Upoštevamo, da so slabi sosedje paradižnika krompir, grah, zelje in sladki komarček. V maju med paradižnikove sadike posadimo solato, ki bo lepo uspevala tudi v vročih mesecih v senci paradižnika. Dobri sosedje paradižnika so čebula, česen, por, drobnjak, nizek fižol, bučke, sladka koruza, zelena, redkvica, korenček, peteršilj, šparglji, cvetača, črna redkev in endivija. Da se na naraven način izognemo napadom škodljivcev, lahko med paradižnik ali ob njem zasejemo baziliko, meto ali ognjič.
Ne pozabite na fižol
Maja pripravimo opore, lesene kole za fižol, preden ga posadimo. Pripravimo si material za oporo paradižnika, kumaric, jajčevcev ali paprike. Kumaram oporo pripravimo še preden jih posadimo v zemljo. Ob posajenih kumarah pa naj svoj prostor najde tudi koprc, kar bo varovalo sadike in plodove pred napadom škodljivcev in boleznimi. Buče je najbolje, da sadimo na velik kup primernega komposta. Sadimo jih v drugi polovici meseca maja. Takrat že pripravimo zastirko za prihajajoče vroče mesece. Če v aprilu še nismo posejali nizkega fižola, ga sadimo v začetku tega meseca. Poleg nizkega in visokega fižola posadimo šetraj, da varuje pred škodljivci. Razredčimo gredo, kjer smo sejali solato, redkvice ali rdečo peso. Dovolj mlade liste rdeče pese, ki smo jo morali razredčiti, lahko uporabimo v solati. Redčimo tudi peteršilj in korenje. Korenček razredčimo na 5 cm v vrsti in zemljo zrahljamo, ker bodo le tako koreni lepo oblikovani.
VEČ SI PREBERITE V MAJSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! 080 47 48.