Jih poznate?
Dolgo dobo ima priljubljenost orhidej tudi v slovenskih domovih. Te, ki jih občudujemo na okenskih policah, so gojene, njihovo primarno okolje pa so tropski predeli. A tudi v Sloveniji v naravi najdemo orhideje, več kot 80 vrst divjih orhidej je pri nas, med njimi tudi endemit – kamniška murka – ki so ga opevali že Avseniki.
Gre za v naravi redke cvetlice, ki so zaradi krčenja svojega prostora tudi ogrožene – torej jih ne nabiramo. Raje občudujmo njihove posebne cvetove, ki so bili inspiracija za zelo zanimiva imena divjih orhidej. In zanimivo, gomoljem orhidej so v antiki pripisovali moč afrodiziaka za moške.
V lončnicah na okenskih policah v slovenskih domovih pogosto najdemo orhideje, lahko tudi kot rezano cvetje, ki šopke naredijo še posebno elegantne. Gre za eksotično rastlino iz tropskih predelov Južne Amerike in jugovzhodne Azije. A tudi v Sloveniji v naravi najdemo orhideje. Pri nas je bilo najdenih okoli triinosemdeset vrst in podvrst divjih orhidej, na svetu pa je več kot trideset tisoč vrst in podvrst orhidej.
Divjih orhidej ne nabiramo
Pri nas so divje orhideje dokaj redke in sodijo med ogrožene rastline, zato so tudi zaščitene. Torej jih v naravi zgolj opazujemo in jih ne nabiramo ali uničujemo. Pri svojem boju za obstanek imajo nekaj sreče na račun svojega videza – niso namreč tako atraktivne kot tropske orhideje in zato jih mnogi ne prepoznajo kot orhideje, pač pa jih ocenijo kot eno od travniških rastlin.
Avsenikova murka
Gotovo poznate skladbo Ansambla bratov Avsenik ‘Tam, kjer murke cveto.’ Skladba opeva divjo orhidejo z imenom kamniška murka, ki je endemit, torej uspeva zgolj pri nas in je drugod po svetu ne moremo najti. Cvetovi slovenskih orhidej so drobni, ne toliko opazni in razkošni, kot sprva pomislimo, a izjemno slikoviti, izrisujejo prave podobe, v katerih vsako oko vidi kaj drugega in od tod tudi domiselne imena.
Povsod po Sloveniji
Kukavičevke najdemo po vsej Sloveniji. Kot že omenjeno pa večino rastišč ni posebej izpostavljenih tudi zaradi strahu, da ne bi začeli pohodniki množično romati na te lokacije, kar bi povečalo možnost uničevanja – človek je s svojim morebitnim objestnim ravnanjem namreč največji naravi sovražnik te cvetlice.
CELOTEN ČLANEK NAJDETE V AKTUALNI, JULIJSKI ŠTEVILKI REVIJE NARAVA ZDRAVI! Za naročila pokličite: 080 47 48 ali pišite: narocila@naravazdravi.si
Vir obeh fotografij: wikipedia.