Katere rastline so strupene za živali?
Večina se razveseli prvih pomladnih dni, ki nas z višjimi temperaturami vabijo na prosto, paša za oči pa postajajo cvetoče poti. Tudi živina se vrne na pašnike, sprehode si v človekovi družbi ali brez privoščijo tudi psi in mačke – a za živali je spoznavanje rastlin lahko usodno.
Vsaka rastlina vsebuje strupe, s katerimi se zaščiti pred škodljivci, denimo kobilicami in polži, a seveda vsi strupi niso enako nevarni za večje živali. Toksičnost rastlin je odvisna od količine tistih snovi, ki neugodno vplivajo na živalski organizem. V stik z veliko različnimi rastlinami pridejo pašne živali, zato je potrebno preveriti teren, kjer se bodo pasle, pa tudi vsebino pokošenih rastlin, ki jih imamo namen pripraviti za zimsko krmo.
Drobnica bolj varna od goveda
Govedo poje skoraj vse, kar najde, zato zastrupitev pri njih ni redka. Preprečimo jo lahko tudi tako, da na pašnike spuščamo različne živali. Koze in ovce se pasejo veliko bolj prebiralno, zato je pri njih manjša možnost zastrupitve. Če se bo drobnica torej znala nagonsko izogniti strupenim rastlinam, je potrebno več človeškega posredovanja pri govedu. Prvi znaki zastrupitve bodo slabost, lahko bruhanje in driska, pojavi se tudi srbečica. Pri manjšem odmerku bo dovolj, da žival izbljuva zaužito, v nasprotnem primeru pa bo potrebna veterinarska pomoč. Na pašnem terenu tako naj ne bo navadne in bele medene detelje, bele in črne čmerike, preobjede, oleandra, volčje češnje, srhodlakavega ščirja, avstrijskega divjakovca, krompirja, ohrovta, enoletnega golšca, orlove praproti, zlatic, belega teloha, navadne šentjanževke, jegliča, šmarnice.
Zelo občutljiva prebava konj
Zelo občutljiv prebavni sistem imajo konji, zato je pri njih seznam strupenih rastlin še veliko daljši. Konji naj ne jedo črne akacije, brokolija, cvetače, pelina, zlatega gumba, moške praproti, želoda, paradižnika, krompirja, čebule, žafrana, rdeče detelje, lilij, bršljana, oleandra, javorja, iglavcev, konjskega repa, cicuta, šentjanževke, lovorja, rododendrona, zuzona, tise, alg, belladonne, digitelanice, portorikanskega ostrižnika, brionija, sudanskega zelišča …
Hišni ljubljenček ali cvetoča dnevna soba? Psom nevarne rastline so tisa (za smrtno dozo je dovolj že 30 g rastline), oleander, volčja češnja (usodno že zaužitje parih jagod), rabarbara, naprstec, azaleja, gobe, bršljan, božične zvezde, belo omelo, lilije, ki lahko pri psu poleg razdraženosti želodca povzroči tudi depresijo. Lilije so sicer bolj znane ‘sovražnice’ mačk, ki pa tudi sicer zelo rade raziskujejo tako vrtne kot sobne rastline. Za mačke bo varneje, da ne zaužijejo amarilisa, jesenskega krokusa, azaleje, rododendrona, ricinusa, krizanteme, angleškega bršljana, kalanhoje, oleandra, marihuane, ciklame, potosa, španskega timijana, čebulic tulipanov in narcis, tise.
Živali se nagonsko večini strupenih rastlin izognejo ali pa se naučijo, katerim se izogibati ob neprijetnih posledicah zaužitja. In če ne pride do hujše zastrupitve, si bodo same pomagale z bruhanjem. Slednjega lahko izzovemo tudi skrbniki, če opazimo, da je žival zaužila strupeno rastlino.