Tako preprosta, da je pogosto spregledana – kamilica
Naši predniki so iz kamilice kuhali čaj, ki je veljal za vsestransko zdravilnega. Z njim so blaži krče v prebavilih, vnetja tako pri otrocih kot tudi odraslih, zunanje pa so ga uporabljali za izpiranje ran in sluznic. Germani so jo posvečali bogu Baldurju. Kamilica, ki je nabrana na šentjanževo, ki velja za praznik boga Baldurja, naj bi imela posebno zdravilno moč. Zanimivo je, da se je kamilica včasih veliko pogosteje uporabljala kot danes, kar gre pripisati njeni preprostosti. Danes stremimo k eksotičnim vrstam zdravilnih rastlin, medtem ko domače, enostavne, a zelo učinkovite, žal prezremo.
Kamilica pomaga pri notranjem nemiru in utrujenosti, pri prebavnih motnjah in boleznih želodčne ter črevesne sluznice. Primerna je za otroke, ki jih zbada v trebuhu ali bruhajo. Grgranje kamilic je priporočljivo pri vnetem grlu, vnetju sinusov in ranah v trebušni votlini.
Zunanje se kamilica uporablja pri turih, hemoroidih, aknah in prehladih. Posušeni cvetovi pomagajo pri blažjih kožnih vnetjih in razdraženi koži, vnetjih dihalnih poti ter vnetjih sluznice v ustni votlini. Lajša tudi vnetja sluznice v predelu zadnjika in zunanjih spolovil.
Sestavine in učinkovine kamilice so tudi znanstveno dokazane, saj je bilo opravljenih veliko raziskav, ki so potrdile njen protivnetni, spazmolitični in učinek na celjenje ran.
Kamilica se pogosto uporablja tudi v homeopatiji, kjer ima značilnost zelo čustvenega, temperamentnega in preobčutljivega zdravila. Primerna je za bolnika, ki zelo težko prenaša bolečine, je občutljiv in izredno razdražljiv. Najpogosteje jo uporabljamo za lajšanje bolečin majhnim otrokom, ko jim izraščajo zobje, ženske pa si s čajem blažijo bolečine med menstruacijo.
Pri vnetjih dihalnih poti, si pomagamo s parno kopeljo, pri revmatičnih bolečinah pa si lahko pripravimo obkladke.